Discussion about this post

User's avatar
Aleš Čerin's avatar

Andrej, odličen zapis. Kar ne vem kako bi ti odgovoril. Vsekakor ne bom tako na široko, ker se moje mnenje vidi iz zapisanega.

1. Točno tako: "Odstotki so res drastično v prid ženskam. Meriti pa je treba tudi nominalno. Tudi število žensk v cerkvi se je zelo zelo zmanjšalo."

In tudi to je res: "Tako, kot dajo moški prioriteto rekreaciji, popivanju ipd., tudi ženske porabijo več časa za nohtke, kavice s prijateljicami ipd. kot za svoje otroke in moža."

Boga smo vrgli iz naših življenj in dejavnosti so se "poplitvile", ni več pogleda skozi prizmo svetega.

A upanje je. Kot sem zapisal na koncu članka: "Marsikje pa že zdaj opazim dobre zametke tistega, kar nekoč bo: množica osebno vernih moških, ki so osebno spoznali Jezusa, mu začeli slediti, se od njega učiti in to prenašajo naprej; množica moških, ki imajo dobre odnose v svojih družinah in družine dobro vodijo; množica moških, ki se dajo na razpolago za služenje v Cerkvi, ki dobro sodelujejo z duhovniki in počasi prevzemajo pomembne naloge v Cerkvi."

2. Praviš: "Moški pohodi so odlična stvar. Žal pa tja ne boš pridobil tistih, ki so najbolj "potrebni pomoči"."

Tisti, ki so najbolj potrebni pomoči ne pridejo nikamor in jih nikakor ne moreš zbezati "na plano". Nikamor. Človek pač mora stopiti na pot: "Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!" (Mt 7,7). Ni odrešenja brez, da naše privolitve ali kot je zapisal Sv. Avguštin: "Bog, ki te je ustvaril brez tebe, te ne bo rešil brez tebe."

Res je, moški pohodi niso primerni za čisto vse, so pa za mnoge, ki ŽE lahko in ki BI lahko - ob malo prizadevanja pri nabiranju kondicije. Na pohodih nikomur ni treba moliti rožnega venca vnaprej, če ne želi. In tudi vsakdo lahko moli ali pa tudi ne. Včasih pride tudi kakšen mož, ki je precej oddaljen in ni težav.

3. Praviš: "Tisti možje, ki jim zakon funkcionira, lahko podelijo svoje izkušnje s tistimi, ki imajo težave. Ampak odkrito, brez prisotnosti žensk in brez zlagane glorifikacije, ki je je v cerkvi preveč. Priznati si moramo, da še nismo v nebesih in da v vsakem zakonu ene stvari delujejo, druga pa pač ne. Učiti se moramo drug od drugega."

Tako je. Predvsem računam na može, ki si upajo biti ranljivi, ki si upajo priznati svojo nemoč pred Bogom in tudi pred ljudmi. Ki si upajo pričevati iz svojih stisk in iz ranljivosti. Kar nekaj jih je. Predvsem pa - kot opazim iz svojih izkušenj - mož potrebuje mentorja, moža, ki je hodil pot kakih 5 -10 let pred njim in je pripravljen podeliti izkušnje z drugim možem, ki je pripravljen slišati 'resnico iz ljubezni' (prim. Ef 4,15). Menim, da bi vsak mož moral imeti mentorja in tudi biti mentor drugim. Bom kmalu pisal o tem ...

4. Res je: "Ampak vedeti je treba, da smo različni in da nismo vsi tako pobožni, da bi vsak dan molili rožni venec." In tudi ni treba vsak dan moliti rožni venec. V bistvu bi bilo fino, če bi nenehoma molili kot pravi Pavel: "Neprenehoma molíte." (1 Tes 5,17). Da bi bilo ves dan v molitvi, v pogovoru z Bogom, v zavedanju Njegove prisotnosti.

Andrej, res hvala za vse zapisano. Veliko soli! Blagoslovljeno leto v katerega smo vstopili.

Expand full comment
Damijan Bašin's avatar

Pridige so tisto, kar moške najbolj pritegne pri bogoslužju.

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je pri tem nenadkriljiv.

Že pred imenovanjem, je na Sveti gori pritegnil mnoge, tudi mene.

Expand full comment
4 more comments...

No posts