Ko te prime Sveti Duh, ne moreš, da ne bi. Oznanjal. Učenje, trpljenje, smrt in vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. In postal Njegov učenec. Ki dela Njegove učence.
Komentar na FB dragega prijatelja kapucina Jara Kneževića, ki ga objavljam z njegovim dovoljenjem (13.12.2024):
"Sveti Duh nikakor ni zaprt v steklenico! Ostaja pa v globinah mnogih krščenih in hrepeni po tem, kdaj mu bomo dali dovoljenje, da prepoji vse naše misli, čutenja, telo, vse kar smo. Zelo dobro poje Tadej Vindiš v pesmi Čisto tvoji: "S teboj sem prepojen, deluj iz globin navzven." Ključ do življenja v Svetem Duhu, ki je pravo krščansko življenje, je v spuščanju v globino srca. Hudič nas - tudi v tem adventnem času - zadržuje na površju, da ne bi vstopili v srce, kjer Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci (Rim 8,16).
Res je, Aleš, da redno srečevanje z Gospodom po Božji besedi popolnoma spremeni življenje. Božja beseda je ostrejša kot meč in prodre v globino in (raz)ločuje dušo od duha (prim Heb 4,12). (Duševno je tu mišljeno kot zgolj človeško (ranjeno s sebičnostjo), duhovno pa Božje delovanje v nas.)
Vse se začne z odločitvijo, da si vzamemo pol ure dnevno - toliko pravijo duhovni učitelji, da najmanj potrebuje odrasel kristjan, če hoče preživeti v svetu kot kristjan - za prisluškovanje Gospodu - s pomočjo Božje besede ali kako drugače. To izgleda veliko, a sta le 2,3% dneva! Ostane nam 97,7% dneva za ostale stvari. In te pol ure spremeni življenje: postanemo verniki. To je tudi moja osebna izkušnja iz časa (1994) ko sem kot študent gozdarstva na pobudo dekleta hodil na Delavnice molitve in življenja. Tam sem začel res živeti z Bogom.
Učiti otroke, mlade, odrasle in jih spodbujati, da živijo iz globin. Sv. mati Terezija uči Preprosto pot: " Sad TIŠINE je molitev. Sad MOLITVE je vera. Sad VERE je ljubezen. Sad LJUBEZNI je služenje. Sad SLUŽENJA je mir."
In tole je moj odgovor (13.12.2024): "Jaro, hvala za tako dolg, konkreten in praktičen odgovor.
Praviš: "Sveti Duh nikakor ni zaprt v steklenico! Ostaja pa v globinah mnogih krščenih in hrepeni po tem, kdaj mu bomo dali dovoljenje, da prepoji vse naše misli, čutenja, telo, vse kar smo."
Točno tako! Ostaja zaprt v globinah in to sem želel izraziti s prispodobo, v kater pravim, da "smo Sv. Duha »zaprli v steklenico« in mu ne damo, da bi zavel, kjer On hoče, ker imamo raje svoj način »delanja Cerkve«." Tak občutek imam, ko gledam Cerkev, se pa zavedam, da od krsta naprej prebiva v nas. Sveti Duh je neulovljiv - veje kjer hoče, je dinamičen, ne vemo kaj vse bo naredil, ga ne moremo imeti pod kontrolo, ... Zato ga raje pustimo "zaprtega v steklenici". Zaradi naše grešne navezanosti na "imeti moram pod kontrolo", lahko bi rekel, da malikujemo, da "udobnost kontrole" dajemo pred Boga.
Ne morem se bolj strinjati: "Zelo dobro poje Tadej Vindiš v pesmi Čisto tvoji: "S teboj sem prepojen, deluj iz globin navzven." Ključ do življenja v Svetem Duhu, ki je pravo krščansko življenje, je v spuščanju v globino srca. Hudič nas - tudi v tem adventnem času - zadržuje na površju, da ne bi vstopili v srce, kjer Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci (Rim 8,16)." HVALA!
Velik hvala tudi za tole: "Vse se začne z odločitvijo, da si vzamemo pol ure dnevno - toliko pravijo duhovni učitelji, da najmanj potrebuje odrasel kristjan, če hoče preživeti v svetu kot kristjan - za prisluškovanje Gospodu - s pomočjo Božje besede ali kako drugače. To izgleda veliko, a sta le 2,3% dneva! Ostane nam 97,7% dneva za ostale stvari. In te pol ure spremeni življenje: postanemo verniki. To je tudi moja osebna izkušnja iz časa (1994) ko sem kot študent gozdarstva na pobudo dekleta hodil na Delavnice molitve in življenja. Tam sem začel res živeti z Bogom.
Učiti otroke, mlade, odrasle in jih spodbujati, da živijo iz globin. Sv. mati Terezija uči Preprosto pot: "Sad TIŠINE je molitev. Sad MOLITVE je vera. Sad VERE je ljubezen. Sad LJUBEZNI je služenje. Sad SLUŽENJA je mir." VSE SE ZAČNE V TIŠINI Z GOSPODOM!"
Zadnji odstavek sem že nekje slišal ... Prav pri tebi 🙂. Hvala, ker sem lahko bil dolga leta s teboj v fari."
Komentar na FB dragega prijatelja kapucina Jara Kneževića, ki ga objavljam z njegovim dovoljenjem (13.12.2024):
"Sveti Duh nikakor ni zaprt v steklenico! Ostaja pa v globinah mnogih krščenih in hrepeni po tem, kdaj mu bomo dali dovoljenje, da prepoji vse naše misli, čutenja, telo, vse kar smo. Zelo dobro poje Tadej Vindiš v pesmi Čisto tvoji: "S teboj sem prepojen, deluj iz globin navzven." Ključ do življenja v Svetem Duhu, ki je pravo krščansko življenje, je v spuščanju v globino srca. Hudič nas - tudi v tem adventnem času - zadržuje na površju, da ne bi vstopili v srce, kjer Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci (Rim 8,16).
Res je, Aleš, da redno srečevanje z Gospodom po Božji besedi popolnoma spremeni življenje. Božja beseda je ostrejša kot meč in prodre v globino in (raz)ločuje dušo od duha (prim Heb 4,12). (Duševno je tu mišljeno kot zgolj človeško (ranjeno s sebičnostjo), duhovno pa Božje delovanje v nas.)
Vse se začne z odločitvijo, da si vzamemo pol ure dnevno - toliko pravijo duhovni učitelji, da najmanj potrebuje odrasel kristjan, če hoče preživeti v svetu kot kristjan - za prisluškovanje Gospodu - s pomočjo Božje besede ali kako drugače. To izgleda veliko, a sta le 2,3% dneva! Ostane nam 97,7% dneva za ostale stvari. In te pol ure spremeni življenje: postanemo verniki. To je tudi moja osebna izkušnja iz časa (1994) ko sem kot študent gozdarstva na pobudo dekleta hodil na Delavnice molitve in življenja. Tam sem začel res živeti z Bogom.
Učiti otroke, mlade, odrasle in jih spodbujati, da živijo iz globin. Sv. mati Terezija uči Preprosto pot: " Sad TIŠINE je molitev. Sad MOLITVE je vera. Sad VERE je ljubezen. Sad LJUBEZNI je služenje. Sad SLUŽENJA je mir."
VSE SE ZAČNE V TIŠINI Z GOSPODOM!"
In tole je moj odgovor (13.12.2024): "Jaro, hvala za tako dolg, konkreten in praktičen odgovor.
Praviš: "Sveti Duh nikakor ni zaprt v steklenico! Ostaja pa v globinah mnogih krščenih in hrepeni po tem, kdaj mu bomo dali dovoljenje, da prepoji vse naše misli, čutenja, telo, vse kar smo."
Točno tako! Ostaja zaprt v globinah in to sem želel izraziti s prispodobo, v kater pravim, da "smo Sv. Duha »zaprli v steklenico« in mu ne damo, da bi zavel, kjer On hoče, ker imamo raje svoj način »delanja Cerkve«." Tak občutek imam, ko gledam Cerkev, se pa zavedam, da od krsta naprej prebiva v nas. Sveti Duh je neulovljiv - veje kjer hoče, je dinamičen, ne vemo kaj vse bo naredil, ga ne moremo imeti pod kontrolo, ... Zato ga raje pustimo "zaprtega v steklenici". Zaradi naše grešne navezanosti na "imeti moram pod kontrolo", lahko bi rekel, da malikujemo, da "udobnost kontrole" dajemo pred Boga.
Ne morem se bolj strinjati: "Zelo dobro poje Tadej Vindiš v pesmi Čisto tvoji: "S teboj sem prepojen, deluj iz globin navzven." Ključ do življenja v Svetem Duhu, ki je pravo krščansko življenje, je v spuščanju v globino srca. Hudič nas - tudi v tem adventnem času - zadržuje na površju, da ne bi vstopili v srce, kjer Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci (Rim 8,16)." HVALA!
Velik hvala tudi za tole: "Vse se začne z odločitvijo, da si vzamemo pol ure dnevno - toliko pravijo duhovni učitelji, da najmanj potrebuje odrasel kristjan, če hoče preživeti v svetu kot kristjan - za prisluškovanje Gospodu - s pomočjo Božje besede ali kako drugače. To izgleda veliko, a sta le 2,3% dneva! Ostane nam 97,7% dneva za ostale stvari. In te pol ure spremeni življenje: postanemo verniki. To je tudi moja osebna izkušnja iz časa (1994) ko sem kot študent gozdarstva na pobudo dekleta hodil na Delavnice molitve in življenja. Tam sem začel res živeti z Bogom.
Učiti otroke, mlade, odrasle in jih spodbujati, da živijo iz globin. Sv. mati Terezija uči Preprosto pot: "Sad TIŠINE je molitev. Sad MOLITVE je vera. Sad VERE je ljubezen. Sad LJUBEZNI je služenje. Sad SLUŽENJA je mir." VSE SE ZAČNE V TIŠINI Z GOSPODOM!"
Zadnji odstavek sem že nekje slišal ... Prav pri tebi 🙂. Hvala, ker sem lahko bil dolga leta s teboj v fari."