Se zelo strinjam z vami. Moški naj varuje ženo in otroka, predvsem pa naj ženi vselej stoji ob strani in jo podpira kot je Jožef podpiral Marijo. Predvsem ji mora stati ob strani v najtežjih trenutkih, ko žena sprejme resnično težko odločitev, ker nobena žena se za splav ne odloči zlahka. Takrat potrebuje moža, takrat se tudi pokaže ali jo ima rad in jo v njenih odločitvah podpira ali pa raje sledi neki veri/nauku/ideologiji in mu je zanjo malo mar. Možje se moramo znati odločiti na čigavi strani smo in imeti jajca* se ne truditi sedeti na dveh stolih. Jo imamo radi in jo podpiramo ali pa je nimamo radi (kot sicer trdimo) in jo prepričujemo, naj stori drugače, kot sama verjame, da je prav.
Se močno strinjam z vami v prvem delu. Mož ženi vedno, vedno, stoji ob strani in skrbi za varnost otroka. Tako kot sv. Jožef. Tudi če ni bil njegov, ga je sprejel, ga varoval in skrbel zanj.
Menim, da naj se o otroku (tudi ko je še v maternici) odločata oba, ker je sad obeh. Ko izvesta, da je žena noseča, mož ženo preprosto ljubeče objame in ji da jasno zagotovilo, da je pripravljen sprejeti otroka in to v vseh razmerah. In seveda, ko se otrok rodi, praktično poskrbi za otroka - na vse načine. O tem govorim, ko pravim, da naj zavaruje življenje, nikakor ne govorim o ideologiji. Upam, da se tega ne razbira in mojega zapisa.
Tega ne razumem prav dobro: "Možje se moramo znati odločiti na čigavi strani smo in imeti jajca* se ne truditi sedeti na dveh stolih." Menim, da smo možje vedno na strani žene, pravzaprav kristjani pravimo, da s poroko postanemo "eno telo". Ta edinost ni samo telesna, pač pa tudi duševna in duhovna. Zato mož vedno stoji ženi ob strani in žena možu. In v edinosti se odločata za otroke. Nikakor se ne prepričujeta, pač pa skupaj - v edinosti - iščeta rešitve.
Hvala, ker se lahko takole pogovarjava, četudi se ne strinjava.
Glede tega, česar ne razumete dobro: ne moreš vedno slediti željam žene, s katero si spočel otroka, ki ga ona ne želi (pustimo tu razloge ob strani) in božjemu nauku, odločiti se moraš. In tu nekaterih moških enostavno "zmanjka", izginejo, pobegnejo ali pa ženo silijo bodisi v splav bodisi naj ne splavi, namesto, da bi jo podpirali. Priznam pa, da je tu nam, ateistom, zato verjetno lažje. Zanimivo in vsaj po moje tudi razveseljivo, je to, da je takšno stališče zavzela velikanska večina francoskega parlamenta, ki se je nedavno odločil vpisati pravico do svobodnega odločanja v francosko ustavo, čeprav je med poslanci zagotovo mnogo vernih oseb.
Hvala, ker ste se oglasili. V kontekstu kot sem pisal, torej v kontekstu "moje telo-moja pravica" gre prav gotovo za telo in življenje komaj spočetega otroka, ki ga naj mož zavaruje. In seveda gre tudi za življenje žene, dekleta. Moški pa naj varuje oba - ženo in otroka, še več, moški naj varuje ženo pred poškodbo njene duše, ki vedno trpi zaradi splava. Le da to v naši družbi zanikamo. Vse dobro želim.
“Ne gre za telo žene, dekleta, pač pa za telo in življenje komaj spočetega otroka!“ Ne, ne gre za telo, ampak za življenje žene, dekleta. Ko boste to razumeli, vam bo lažje, čeprav dvomim, da vam bo Bog pri tem pomagal.
Se zelo strinjam z vami. Moški naj varuje ženo in otroka, predvsem pa naj ženi vselej stoji ob strani in jo podpira kot je Jožef podpiral Marijo. Predvsem ji mora stati ob strani v najtežjih trenutkih, ko žena sprejme resnično težko odločitev, ker nobena žena se za splav ne odloči zlahka. Takrat potrebuje moža, takrat se tudi pokaže ali jo ima rad in jo v njenih odločitvah podpira ali pa raje sledi neki veri/nauku/ideologiji in mu je zanjo malo mar. Možje se moramo znati odločiti na čigavi strani smo in imeti jajca* se ne truditi sedeti na dveh stolih. Jo imamo radi in jo podpiramo ali pa je nimamo radi (kot sicer trdimo) in jo prepričujemo, naj stori drugače, kot sama verjame, da je prav.
Se močno strinjam z vami v prvem delu. Mož ženi vedno, vedno, stoji ob strani in skrbi za varnost otroka. Tako kot sv. Jožef. Tudi če ni bil njegov, ga je sprejel, ga varoval in skrbel zanj.
Menim, da naj se o otroku (tudi ko je še v maternici) odločata oba, ker je sad obeh. Ko izvesta, da je žena noseča, mož ženo preprosto ljubeče objame in ji da jasno zagotovilo, da je pripravljen sprejeti otroka in to v vseh razmerah. In seveda, ko se otrok rodi, praktično poskrbi za otroka - na vse načine. O tem govorim, ko pravim, da naj zavaruje življenje, nikakor ne govorim o ideologiji. Upam, da se tega ne razbira in mojega zapisa.
Tega ne razumem prav dobro: "Možje se moramo znati odločiti na čigavi strani smo in imeti jajca* se ne truditi sedeti na dveh stolih." Menim, da smo možje vedno na strani žene, pravzaprav kristjani pravimo, da s poroko postanemo "eno telo". Ta edinost ni samo telesna, pač pa tudi duševna in duhovna. Zato mož vedno stoji ženi ob strani in žena možu. In v edinosti se odločata za otroke. Nikakor se ne prepričujeta, pač pa skupaj - v edinosti - iščeta rešitve.
Hvala, ker se lahko takole pogovarjava, četudi se ne strinjava.
Glede tega, česar ne razumete dobro: ne moreš vedno slediti željam žene, s katero si spočel otroka, ki ga ona ne želi (pustimo tu razloge ob strani) in božjemu nauku, odločiti se moraš. In tu nekaterih moških enostavno "zmanjka", izginejo, pobegnejo ali pa ženo silijo bodisi v splav bodisi naj ne splavi, namesto, da bi jo podpirali. Priznam pa, da je tu nam, ateistom, zato verjetno lažje. Zanimivo in vsaj po moje tudi razveseljivo, je to, da je takšno stališče zavzela velikanska večina francoskega parlamenta, ki se je nedavno odločil vpisati pravico do svobodnega odločanja v francosko ustavo, čeprav je med poslanci zagotovo mnogo vernih oseb.
Hvala, ker ste se oglasili. V kontekstu kot sem pisal, torej v kontekstu "moje telo-moja pravica" gre prav gotovo za telo in življenje komaj spočetega otroka, ki ga naj mož zavaruje. In seveda gre tudi za življenje žene, dekleta. Moški pa naj varuje oba - ženo in otroka, še več, moški naj varuje ženo pred poškodbo njene duše, ki vedno trpi zaradi splava. Le da to v naši družbi zanikamo. Vse dobro želim.
“Ne gre za telo žene, dekleta, pač pa za telo in življenje komaj spočetega otroka!“ Ne, ne gre za telo, ampak za življenje žene, dekleta. Ko boste to razumeli, vam bo lažje, čeprav dvomim, da vam bo Bog pri tem pomagal.