Moški varuje življenje. Tako kot Jožef.
Zgled sv. Jožefa kot varuha življenja - sprejel in zavaroval je ŽIVLJENJE ter poskrbel za Božjega sina. Pravičen, poslušen in ubogljiv (Bogu).
Sveti Jožef ni veliko govoril, bil je pravičen, v ozadju, daleč od središča pozornosti, potrpežljiv, prisoten, delaven.
Obenem je bil pa v Bogu, ter poslušen in ubogljiv – Bogu, ne vsakemu. Naredil je – takrat ko je bilo treba, to kar je bilo treba. Kar je tudi vedno prav. Dedec.
Danes se zavrže veliko nerojenih življenj. Zato, ker moški, ki aktivno sodelujemo pri spočetju otroka, nimamo poguma, da bi otroka sprejeli in zanj poskrbeli.
Jožef pa je: sprejel in zavaroval ŽIVLJENJE ter poskrbel za vzgojo Božjega sina.
Moški varuje življenje
Danes se zavrže veliko nerojenih življenj. Tudi zato, ker moški, potem ko aktivno sodelujemo pri spočetju otroka, preprosto nimamo jajc*, da bi otroka sprejeli in zanj poskrbeli. Lahko se navdihujemo pri sv. Jožefu, ki se je odločil ZA ŽIVLJENJE, četudi je vedel, da Marija ni bila noseča z njim.
Naredil je – takrat ko je bilo treba, to kar je bilo treba - sprejeti ŽIVLJENJE. Kar je tudi vedno prav. Dedec!
Možje, malo si predstavljate: imaš dekle, z njo si že skoraj poročen, imaš načrte za življenje, … potem pa zveš, da je mladenka noseča. Ne s tabo. Kako bi reagiral? Kaj bi storil? Jo napodil? Se ji maščeval? Jo zasramoval? Silil v splav?
Tudi Jožef je imel zagato. Gotovo se mu je marsikaj podilo po glavi. A Jožef Marije ni hotel osramotiti, sklenil jo je skrivaj odsloviti (Mt 1, 19). Ker je bil – kot pravi Sveto pismo – pravičen.
* Imeti jajca: upati si narediti kaj drznega, pogumnega, ravnati kot pravi mož (vir: Fran/Frazeološki)
Pravičnost?
Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je pravičen tisti, ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli, ki pri presojanju, vrednotenju upošteva resnico, dejstva in ravna v skladu z moralnimi in drugimi priznanimi načeli.
Katekizem katoliške Cerkve – Kompendij, ko govori o pravičnosti, pravi takole: “Pravičnost obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjim to, kar jim gre (to je vodilna teza pravičnosti). Pravičnost do Boga se imenuje “krepost bogovdanosti”.” (KKC Kompendij 381)
Pravičnost je tudi med glavnimi človeškimi krepostmi, ki so: razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost. (KKC Kompendij 379)
Jožef je Mariji ‘dal to, kar ji gre’. Sklenil jo je skrivaj odsloviti, brez izpostavljanja sramoti. Ni je hotel naznaniti oblastem, kot je bilo v navadi v tistih časih. Lahko bi jo tudi kamenjali. Ni ravnal trdosrčno, striktno po zakonu – kar je najlažje – pač pa je ravnal v dobroti in usmiljenju. Tole je bilo iz njegove človeške narave. A njega je obiskal angel in mu dal pojasnila in navodila.
Ali dedci verjamemo v sanje?
Jožefa je torej v sanjah obiskal angel. Jožef bi lahko sanje potisnil v ozadje in se odločil, da ravna v skladu s svojo moško naravo. A on je poslušal Boga in se odločil ZA ŽIVLJENJE.
Tudi kasneje, ko je bilo ogroženo komaj rojeno dete, je bil spet opomnjen v sanjah, spet jih ni potisnil v ozadje in je organiziral beg v Egipt.
Sveti Jožef je bil poslušen in ubogljiv. Do Boga, ne do vsakega.
Gospodov angel gotovo prihaja tudi v naše moške sanje, a mi jih potisnemo v ozadje, glasu ne slišimo in sanjam tudi ne verjamemo. Pravzaprav nimamo niti vere v Boga. Zato Mu nismo ne poslušni na ubogljivi.
Očetje mnogokrat tudi komaj spočetega življenja ne zavarujemo dovolj, ne nudimo opore noseči ženi, dekletu, ne prevzamemo odgovornosti za svoja dejanja in kar podležemo feminističnemu vzkliku: “Moje telo – moja pravica!”. Ne gre za telo žene, dekleta, pač pa za telo in življenje komaj spočetega otroka!
Vidim močno vlogo nas očetov pri – rečem kar direktno – preprečevanju splavov, ko bi bila velikokrat dovolj samo očetova podpora ženi ali dekletu v tej izrazito prvi fazi otrokovega življenja.
Škof Robert Barron o Jožefu
30.12.2023
Škof Robert Barron o štirih razsežnostih svetosti sv. Jožefa – največjega moškega svetnika v zgodovini Cerkve.
Foto: Philipe Batista, Pixabay (nosečnica in njen mož), Hans, Pixabay (Sveta družina)
Hvala, ker ste se oglasili. V kontekstu kot sem pisal, torej v kontekstu "moje telo-moja pravica" gre prav gotovo za telo in življenje komaj spočetega otroka, ki ga naj mož zavaruje. In seveda gre tudi za življenje žene, dekleta. Moški pa naj varuje oba - ženo in otroka, še več, moški naj varuje ženo pred poškodbo njene duše, ki vedno trpi zaradi splava. Le da to v naši družbi zanikamo. Vse dobro želim.
Se zelo strinjam z vami. Moški naj varuje ženo in otroka, predvsem pa naj ženi vselej stoji ob strani in jo podpira kot je Jožef podpiral Marijo. Predvsem ji mora stati ob strani v najtežjih trenutkih, ko žena sprejme resnično težko odločitev, ker nobena žena se za splav ne odloči zlahka. Takrat potrebuje moža, takrat se tudi pokaže ali jo ima rad in jo v njenih odločitvah podpira ali pa raje sledi neki veri/nauku/ideologiji in mu je zanjo malo mar. Možje se moramo znati odločiti na čigavi strani smo in imeti jajca* se ne truditi sedeti na dveh stolih. Jo imamo radi in jo podpiramo ali pa je nimamo radi (kot sicer trdimo) in jo prepričujemo, naj stori drugače, kot sama verjame, da je prav.