Zavestna odločitev za hvaležnost. V vsem, tudi v težkem.
Danes je Svetovni dan hvaležnosti. Razmišljam o hvaležnosti 'v vsem'.
Kultura hvaležnosti v današnjem svetu, ko prevladuje ‘kultura upravičenosti, samoumevnosti’ (Entitlement Culture), po domače - kultura vse-mi-pripada, ni prav popularna, a je izjemno pomembna za srečno in zadovoljno življenje.
21. september je Svetovni dan hvaležnosti. #WorldGratitudeDay
Meni je bilo prav osvežujoče, ko sva se z ženo pridružila skupnosti zakonskih parov Družina in Življenje, kjer prav zavestno gojimo kulturo hvaležnosti, kulturo stalnega zahvaljevanja.
S tem se upiramo kulturi upravičenosti, kulturi samoumevnosti, po kateri naj bi nam vse pripadalo: žena, otroci, dom, čista voda in zrak, avto, telefon, počitnice, … Nič od tega nam ne pripada! Vse, prav vse, je Božji dar (v smislu Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel? (1 Kor 4,7), za katerega moramo biti globoko hvaležni, vsak dan znova. Bogu.
Hvaležen v levkemiji
S temi očmi sem opazoval tudi svet v bolnišnici, kjer sem se štiri mesece zdravil za levkemijo (več o Akutni mieloblastni levkemiji – AML).
Že kmalu na začetku zdravljenja sem se prav zavestno odločil, da se bom vsem - sestram, zdravnikom in ostalemu osebju - zahvaljeval za vsako, tudi najmanjšo stvar. In sem se. Tako, da sem postal že prav nadležen s stalnim “hvala za …”.
Tole se mi zdi, da je pot v držo in prakso hvaležnosti (ki sem se je naučil v levkemiji):
Zavestna odločitev za hvaležnost, za nekaj kar predlaga Bog (Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota. (Ps 136,1). Tudi tole je zavestna odločitev, namreč, da je Bog dober - vedno, pa ne glede na to, kaj se trenutno dogaja nam; nimamo namreč celotne slike. Bog jo pa ima. Ko pogledaš potem za nazaj, vidiš, da je bilo dobro.
Stalno zahvaljevanje v praksi in to ‘v vsem’ - tudi v težkih okoliščinah (Sveti Pavel pravi: V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas. (1 Tes 5,18). Bog ne želi, da se zahvaljujemo le v dobrih - to je še lahko, pač v vseh, tudi v težkih in tudi najtežjih okoliščinah. In še dodaja, da je to Božja volja za nas.
Opazovati milosti*, ki jih Bog daje po zahvaljevanju ‘v vsem’. In se zahvaljuj zanje.
*Milost: Pod milost razumemo svobodno, ljubečo Božjo naklonjenost do nas, Njegovo pomagajočo dobroto, življenjsko moč, ki prihaja od Njega. … Milost je vse, kar nam Bog podarja, ne da bi si to vsaj malo zaslužili. (Vir: YOUCAT, Katekizem Katoliške Cerkve za mlade; točka 338)
Jobova zgodba: Najhujši primer težkih okoliščin v katerih je človek ohranil držo in prakso zahvaljevanja, se mi zdi, da je doživel Job, ki je izgubil otroke, zdravje, premoženje, vse, razen zoprne žene (preberi Job 1-2), a je vseeno po vsem tem takole “pribil”: "Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!" (Job 1,21).
Več o razlagi (zame) izredno težke Jobove knjige v spodnjem videu - slovenski podnapisi. Tudi sicer močno priporočam razlage iz Bible Project.
Za kaj vse sem hvaležen
Bom kar naštel. Hvaležen sem …
za starše, ki so mi predali vero v Boga - tisto navadno, tradicionalno vero, me vzgajali, tako, da se ne spotikam preveč v življenju,
za dobro, ljubečo in skrbno ženo, ki me spoštuje in mi pomaga videti, česar sam ne vidim,
za otroke, ki cenijo življenje in se odlično razumejo med seboj,
za razigrane vnuke, da jih lahko opazujem in sodelujem pri njihovem odraščanju,
za prijatelje, ki jim lahko zaupam in se nanje naslonim v vsaki situaciji,
za Bogu vdano krščansko skupnost Družina in Življenje v kateri lahko z ženo rasteva v veri in v odnosih med nama,
za župnijsko skupnost, ki je vdano molila zame v preizkušnji,
za slovenski zdravstveni sistem, še posebej za Klinični oddelek za hematologijo v KC, da tako delujejo, da vedno veš, da si v središču pozornosti cele ekipe, da se lahko pozdraviš,
za vas dragi moji molivci po celi Sloveniji, ki ste molili (in gotovo še molite) za mojo ozdravitev,
za blagoslov naše države Slovenije, za njene naravne lepote, za njene ljudi,
za drobne stvari kot so hribi in gozdovi, da lahko hodim, naravo, v katerim vidim delovanja Boga,
in še za mnogo ljudi, odnosov in stvari.
Za kaj si pa ti hvaležen/na?
Še nekaj misli o hvaležnosti
V vsakdanjem življenju vidimo, da ni sreča kar nas dela hvaležne, pač pa nas hvaležnost dela srečne. – David Steindl-Rast
V hvaležnosti je nekaj resnične uporabnosti. Je dobra zaščita pred nevarnostjo, da si v stanju žrtve in zamere. – Jordan B. Peterson, 12 pravil za življenje
Če se zahvaljujemo za vse, kar nas obdaja, kar nam Bog ponuja, če smo pozorni na to, je sad tega zahvaljevanja veselje. – Marinka Čerin
V vsem se zahvaljujte. – 1 Tes 5,18
Hvaležnost je merilo človeške veličine. – Adolfo L’Arco
Zapomni si: biti srečen ne pomeni, da imaš vse. To preprosto pomeni, da si hvaležen za vse kar imaš. – Neznani avtor
Globoko hvaležna, da sem in da lahko. – Jerneja Meterc
Odnos med možem in ženo je rodovitna njiva, kjer rastejo sadovi. Hvaležnost je en od njih. –Vilma Siter
Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.
– Flp 4,12-13
Foto: Aleš Čerin, Marinka Čerin
Izvrsten komentar o hvaležnosti! Nimam kaj dodati razen pohvale. Spotaknil pa sem se ob kulturi upravičenosti, kakor si vsekakor pravilno prevedel pojem entitlement culture. Jaz jo po domače razlagam kot kultura-to-je-moja-pravica. Ena od najbolj škodljivih idej, ki jo je nekdaj oblikovala slavna Evita (Eva Perón). Pravi takole: “Donde hay una necesidad, nace un derecho.” Kar pomeni: “Kjer obstaja ena potreba se porodi ena pravica.”