Besede iz naslova je mož slišal le nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Njegov odziv nas je pa osupnil. Izjemna zgodba dveh mož o dejanju sprave na najbolj nepričakovan način.
Eno je sprava oz. pomiritev med ljudmi, drugo je spoved, kesanje in potem odpuščanje. To drugo je potrebno na nacionalnem nivoju. Država, establishment, ponosni nasledniki morajo priznati svoje grehe in jih obžalovati.
Žiga, res je kar praviš na koncu: "Država, establishment, ponosni nasledniki morajo priznati svoje grehe in jih obžalovati." Pa ne bo šlo še kmalu. Bog daj, da bo še veliko takih zgodb kot smo jo doživeli.
Tu smo doživeli prav to - izpoved (spoved je bolj verski izraz), kesanje, prošnja za odpuščanje in odpuščanje.
Po moje, da država s simbolnimi gestami lahko le ustvari, morda bolje pripravi, prostor, da se bo tega dogajalo veliko. Bog daj.
To je res izjemen primer konkretne sprave, ki se vedno dogaja na osebnem nivoju. Na širšem nivoju pa je verjetno treba ustvariti več priložnosti, da bi do takšnih individualnih sprav lahko prihajalo v večji meri.
Ta silna razdeljenost v Sloveniji, ki se kar "deduje" je zavora.
Danilo, hvala za tale komentar. Res je kar praviš, da je sprava na osebnem nivoju. Se mi zdi, da država bi pa morala poskrbeti za okolje, ki bi dalo priložnosti za konkretna dejanja odpuščanja (da bi bili vključeni obe strani), ki bi potem lahko vodila v spravo.
Tudi to je res, da je ta razdeljenost velika zavora v našem narodu. In s takimi dejanji kot jih je naredila ta vlada - npr. ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega režima, ne bomo prišli nikamor. Še slabše bo.
Eno je sprava oz. pomiritev med ljudmi, drugo je spoved, kesanje in potem odpuščanje. To drugo je potrebno na nacionalnem nivoju. Država, establishment, ponosni nasledniki morajo priznati svoje grehe in jih obžalovati.
Žiga, res je kar praviš na koncu: "Država, establishment, ponosni nasledniki morajo priznati svoje grehe in jih obžalovati." Pa ne bo šlo še kmalu. Bog daj, da bo še veliko takih zgodb kot smo jo doživeli.
Tu smo doživeli prav to - izpoved (spoved je bolj verski izraz), kesanje, prošnja za odpuščanje in odpuščanje.
Po moje, da država s simbolnimi gestami lahko le ustvari, morda bolje pripravi, prostor, da se bo tega dogajalo veliko. Bog daj.
To je res izjemen primer konkretne sprave, ki se vedno dogaja na osebnem nivoju. Na širšem nivoju pa je verjetno treba ustvariti več priložnosti, da bi do takšnih individualnih sprav lahko prihajalo v večji meri.
Ta silna razdeljenost v Sloveniji, ki se kar "deduje" je zavora.
Danilo, hvala za tale komentar. Res je kar praviš, da je sprava na osebnem nivoju. Se mi zdi, da država bi pa morala poskrbeti za okolje, ki bi dalo priložnosti za konkretna dejanja odpuščanja (da bi bili vključeni obe strani), ki bi potem lahko vodila v spravo.
Tudi to je res, da je ta razdeljenost velika zavora v našem narodu. In s takimi dejanji kot jih je naredila ta vlada - npr. ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega režima, ne bomo prišli nikamor. Še slabše bo.