Marko hvala za pohvalo. Zelo cenim kar poveš, ker vem, da ni le preprosto laskanje. Tudi jaz se učim tega v praksi. Prav včeraj sem zastavil čiščenje svoje - ne ženine! - navlake, ki se je nabrala.
Marko, zelo rad se spomnim ur, ki sva ji preživela na presojah. Vedno poln življenjskih modrosti, ki so pogosto presenetile stranke. Te se spomnim - sem prav naredil takrat zapis (18. novembra 2009):
"S kolegom Markom Kiauto (Tangram TQC), izjemno izkušenim načrtovalcem, graditeljem in presojevalcem sistemov kakovosti sva nekaj dni nazaj presojala sistem ISO 9001: 2008 v enem od javnih zavodov.
Pa je Marko še pred samo presojo na tablo narisal tale zanimiv diagram o pomenu sprememb, kako jih lahko zaznavamo, kako jih obravnavamo ali se nanje odzivamo. Včasih tudi počakamo, da se spremembe spremenijo v probleme in če nas le-ti zasujejo, imamo krizo. No tako nekako je sedaj v gospodarstvu, pa tudi v marsikateri družini.
Vse skupaj je Marko povezal s izrekom filozofa Seneke: “Usoda voljnega vodi, brezvoljnega požira.”
Usoda voljnega vodi: To je tisti, ki proaktivno sprejema spremembe, se prilagodi nanje, jih celo obrne sebi v prid in tako čaka (ne samo čaka, pričakuje!) nove spremembe. Če tole ponazorim s primerom učencev in šole: učimo se sproti in znamo.
Usoda brezvoljnega požira: To pa je tisti, ki čaka, da spremembe vodijo v problem, ki celo čaka na kopičenje problemov in ko jih je dovolj, je tu kriza. Gotovo nam je jasno, da takega “usoda” resnično požre – če le dovolj dolgo čaka. Šolski primer: Počakamo na “cvek” in se šele potem začnemo učiti ali celo počakamo na veliko cvekov, pri veliko predmetih, se učimo med počitnicami (ni časa za temeljit počitek), kar lahko vodi do tega, da šole ne končamo."
Marko hvala za pohvalo. Zelo cenim kar poveš, ker vem, da ni le preprosto laskanje. Tudi jaz se učim tega v praksi. Prav včeraj sem zastavil čiščenje svoje - ne ženine! - navlake, ki se je nabrala.
Marko, zelo rad se spomnim ur, ki sva ji preživela na presojah. Vedno poln življenjskih modrosti, ki so pogosto presenetile stranke. Te se spomnim - sem prav naredil takrat zapis (18. novembra 2009):
"S kolegom Markom Kiauto (Tangram TQC), izjemno izkušenim načrtovalcem, graditeljem in presojevalcem sistemov kakovosti sva nekaj dni nazaj presojala sistem ISO 9001: 2008 v enem od javnih zavodov.
Pa je Marko še pred samo presojo na tablo narisal tale zanimiv diagram o pomenu sprememb, kako jih lahko zaznavamo, kako jih obravnavamo ali se nanje odzivamo. Včasih tudi počakamo, da se spremembe spremenijo v probleme in če nas le-ti zasujejo, imamo krizo. No tako nekako je sedaj v gospodarstvu, pa tudi v marsikateri družini.
Vse skupaj je Marko povezal s izrekom filozofa Seneke: “Usoda voljnega vodi, brezvoljnega požira.”
Usoda voljnega vodi: To je tisti, ki proaktivno sprejema spremembe, se prilagodi nanje, jih celo obrne sebi v prid in tako čaka (ne samo čaka, pričakuje!) nove spremembe. Če tole ponazorim s primerom učencev in šole: učimo se sproti in znamo.
Usoda brezvoljnega požira: To pa je tisti, ki čaka, da spremembe vodijo v problem, ki celo čaka na kopičenje problemov in ko jih je dovolj, je tu kriza. Gotovo nam je jasno, da takega “usoda” resnično požre – če le dovolj dolgo čaka. Šolski primer: Počakamo na “cvek” in se šele potem začnemo učiti ali celo počakamo na veliko cvekov, pri veliko predmetih, se učimo med počitnicami (ni časa za temeljit počitek), kar lahko vodi do tega, da šole ne končamo."
Tole je celoten članek: https://preprostost.si/2009/11/18/marko-kiauta-spremembe-so-priloznost-za-razvoj-ali-pa-za-krizo
Se spomnim, da si celotno omizje pustil odprtih ust.
👍👍
Res res😂👏🏻👏🏻
Hvala Aleš.
Odlično!
“Preveč, odveč, navlaka”
Genialno enostavno.
Tega se še pri 77 ih letih ucim.
Teoretično sem že osvojil, a ponotranjil še ne. Rumi 1207 - vse, česar je preveč, je strup.
Hvala Aleš za tvoja dragocena prizadevanja in lepo bodi
Marko