Odstranjevanje špičk stročjega fižola kot simbol nesmiselnega dela

Odkar pomnim smo pri nas - tudi pri starih starših in pri ženinih starših - trebili stročji fižol na obeh koncih. Sem se spraševal zakaj. In uporabil tole kot prispodobo za nesmiselno delo.

Nekoč, ko sem moral otrebiti zelo veliko stročjega fižola, sem se začel spraševati ZAKAJ pravzaprav odstranjujem drobno špičko na koncu stroka, ki nikogar ne moti. In je nisem več.

Žena in kasneje tudi tašča sta me opomnili, da fižol ni do konca otrebljen, da je treba konico na koncu fižolovega stroka na vsak način odstraniti. Tudi mama hoče, da se špička odstrani.

Nobena pa ni vedela navesti racionalnega razloga, pač pa take kot so “špičke te bodejo po grlu, ko ga ješ”, “fižol se tako ne more skuhati do konca” ali “taka je navada”. Nisem se sprijaznil s temi razlogi.

Simbol za nesmiselno delo

Saj ne da bi okoli trebljenja stročjega fižola želel zganjati ne vem kakšno filozofijo, se mi pa zdi tole zanimiva simbolika za nesmiselno delo. Za delo, ki ga ni treba opraviti, ki k ničemur ne prispeva. Da gre za delo zaradi dela ali morda še bolj za delo zaradi tega ker že od nekdaj tako delamo.

Kljub trdovratnemu zagovarjanju zmanjšanja dela pri trebljenju fižola na polovico, nikakor ne morem uveljaviti te spremembe. Niti v domači hiši.

Zanimivo se mio zdi kako trdovratno se ljudje držimo uveljavljenih navad. Še celo, če se racionalno dokaže, poskušamo iskati za lase privlečene izgovore za – pomislite – NESMISELNO delo.

Raje nesmiselno delo kot razmislek o nesmiselnem

Zanimivo je kako malo premišljujemo o nesmiselnem delu. Tudi sam sem namreč leta in leta trebil fižol na obeh koncih, ne da bi sploh pomislil o smiselnosti početja.

In naprej, koliko nesmiselnega dela še sedaj opravljam vsak dan, ne da bi se tega sploh zavedal? Doma in - včasih (sedaj ne več, ker sem penzionist) - tudi v poslu.

Čas je torej, da sam vključi možgane in začnem razmišljati o smiselnosti kakšnega dela, ki je že desetletja ali (preko prednikov) celo stoletja ukoreninjeno vame in ga opravljam kar tako – iz navade.

Odgovor na vprašanje ZAKAJ

Pred časom sem bralce poprosil, če zna kdo dobro utemeljiti pomen odstranjevanja špic na koncu strokov in da bom vesel logične razlage.

Dobil sem tale odgovor Tetepoli, na Twitterju “Gospodinjska razlaga. Stvar je v tem, da, če stročji fižol ni več preveč mlad, z rezanjem, skupaj s konico potegneš ven (s pravilno tehniko, seveda) tudi tisto nitko, ki ni preveč apetilih in se potem valja med zobmi. Drugače je pa seveda to čisto nepotrebno.” Odlično! Hvala Tetapoli.

Morda imajo sodobni fižoli manj nitk kot so jih imeli včasih.

Torej, če fižol ima nitke, ga otrebiš na obeh koncih, če ne, pa le na eni.

“Špičke stročjega fižola” v podjetjih

Ko nekaj delam se odslej sprašujem ZAKAJ je treba to opraviti. Če ugotovim, da je delo nesmiselno, ga kar odpravim.

Pri svoji svetovalni karieri v podjetjih sem opazil, da je nesmiselnega dela v podjetjih veliko. Pogosto so ljudje pred časi uvedli neko delo. Z dobrim razlogom. Medtem pa so se skozi leta okoliščine (npr. tehnologija, zakonodaja, …) tako spremenile, da delo ni več potrebno, a postalo je tako utečeno, da se “avtomatsko” kar opravlja. In redko se kdo sprašuje o smiselnosti dela.

Menim, da je lahko en od poklicev prihodnosti - še posebej v reguliranih industrijah in po moje tudi javnih službah - odstranjevalec nesmiselnega dela. Pravzaprav bi morala to biti naloga voditelja - da zagotavlja čim manj nesmiselnega dela. Znebiti se ga v celoti tako in tako ne moremo.

Foto: Aleš Čerin