Odstranjevanje špičk stročjega fižola kot simbol nesmiselnega dela
Odkar pomnim smo pri nas - tudi pri starih starših in pri ženinih starših - trebili stročji fižol na obeh koncih. Sem se spraševal zakaj. In uporabil tole kot prispodobo za nesmiselno delo.
Nekoč, ko sem moral otrebiti zelo veliko stročjega fižola, sem se začel spraševati ZAKAJ pravzaprav odstranjujem drobno špičko na koncu stroka, ki nikogar ne moti. In je nisem več.
Žena in kasneje tudi tašča sta me opomnili, da fižol ni do konca otrebljen, da je treba konico na koncu fižolovega stroka na vsak način odstraniti. Tudi mama hoče, da se špička odstrani.
Nobena pa ni vedela navesti racionalnega razloga, pač pa take kot so “špičke te bodejo po grlu, ko ga ješ”, “fižol se tako ne more skuhati do konca” ali “taka je navada”. Nisem se sprijaznil s temi razlogi.
Simbol za nesmiselno delo
Saj ne da bi okoli trebljenja stročjega fižola želel zganjati ne vem kakšno filozofijo, se mi pa zdi tole zanimiva simbolika za nesmiselno delo. Za delo, ki ga ni treba opraviti, ki k ničemur ne prispeva. Da gre za delo zaradi dela ali morda še bolj za delo zaradi tega ker že od nekdaj tako delamo.
Kljub trdovratnemu zagovarjanju zmanjšanja dela pri trebljenju fižola na polovico, nikakor ne morem uveljaviti te spremembe. Niti v domači hiši.
Zanimivo se mio zdi kako trdovratno se ljudje držimo uveljavljenih navad. Še celo, če se racionalno dokaže, poskušamo iskati za lase privlečene izgovore za – pomislite – NESMISELNO delo.
Raje nesmiselno delo kot razmislek o nesmiselnem
Zanimivo je kako malo premišljujemo o nesmiselnem delu. Tudi sam sem namreč leta in leta trebil fižol na obeh koncih, ne da bi sploh pomislil o smiselnosti početja.
In naprej, koliko nesmiselnega dela še sedaj opravljam vsak dan, ne da bi se tega sploh zavedal? Doma in - včasih (sedaj ne več, ker sem penzionist) - tudi v poslu.
Čas je torej, da sam vključi možgane in začnem razmišljati o smiselnosti kakšnega dela, ki je že desetletja ali (preko prednikov) celo stoletja ukoreninjeno vame in ga opravljam kar tako – iz navade.
Odgovor na vprašanje ZAKAJ
Pred časom sem bralce poprosil, če zna kdo dobro utemeljiti pomen odstranjevanja špic na koncu strokov in da bom vesel logične razlage.
Dobil sem tale odgovor Tetepoli, na Twitterju “Gospodinjska razlaga. Stvar je v tem, da, če stročji fižol ni več preveč mlad, z rezanjem, skupaj s konico potegneš ven (s pravilno tehniko, seveda) tudi tisto nitko, ki ni preveč apetilih in se potem valja med zobmi. Drugače je pa seveda to čisto nepotrebno.” Odlično! Hvala Tetapoli.
Morda imajo sodobni fižoli manj nitk kot so jih imeli včasih.
Torej, če fižol ima nitke, ga otrebiš na obeh koncih, če ne, pa le na eni.
“Špičke stročjega fižola” v podjetjih
Ko nekaj delam se odslej sprašujem ZAKAJ je treba to opraviti. Če ugotovim, da je delo nesmiselno, ga kar odpravim.
Pri svoji svetovalni karieri v podjetjih sem opazil, da je nesmiselnega dela v podjetjih veliko. Pogosto so ljudje pred časi uvedli neko delo. Z dobrim razlogom. Medtem pa so se skozi leta okoliščine (npr. tehnologija, zakonodaja, …) tako spremenile, da delo ni več potrebno, a postalo je tako utečeno, da se “avtomatsko” kar opravlja. In redko se kdo sprašuje o smiselnosti dela.
Menim, da je lahko en od poklicev prihodnosti - še posebej v reguliranih industrijah in po moje tudi javnih službah - odstranjevalec nesmiselnega dela. Pravzaprav bi morala to biti naloga voditelja - da zagotavlja čim manj nesmiselnega dela. Znebiti se ga v celoti tako in tako ne moremo.
Foto: Aleš Čerin
Podobno zgodbo je pripovedoval moj pokojni mentor Jim Rohn:
Pri druženju za Thanksgiving najmlajša v družini vpraša mamo: - "Mami, zakaj si šunki odrezala oba konca, preden si jo dala v pečico?" - "Ker se to tako dela." Ta mala zopet vpraša: - "Ampak zakaj se to tako dela?" - "Ker smo pač zmeraj tako delali. Vprašaj babico, pa boš videla." Punčķa se odpravi k babici: "Stara mama, zakaj je treba šunki odrezati konca, preden jo daš v pečico?" Ker sem se tako naučila od moje mame. Vprašaj jo, pa boš videla." Punčka poišče svojo devetdesetletno prababico, ki drema v naslanjaču v kotu: "Babi, zakaj je treba šunki odrezati konca, preden jo daš v pečico?" Prababica pravi: - "Ljubica, saj ni treba. Ampak veš, ko sva s pradedom bila še mlada, smo imeli tako majhno pečico, da šunka ni šla noter v pladenj. Zato smo ji morali konca obrezati".
Seveda. Včasih niso "nekaj kar brez veze delali". Za vsako odločitvijo je bil en racionalen razmislek. Sploh, če se je stvar skozi stoletja obdržala. Razlog, da so rezali je bil "nitkast" fižol (one zoprne nitke, ki se lovijo po ustih). S prvim rezom si odstranil nitko na eni strani, z drugim na drugi.
Problem je, ker se je stvar tako "zapekla", da režemo tudi sedaj, ko fižol ni več "nitkast". In pri tem ne mislimo.
Torej, če je fižol nitkast, režemo na obeh straneh, če pa ni, samo na eni.
Sam sem prisodobo "špičk" stročjega fižola pogosto uporabil pri svojem svetovalnem delu. Isto se namreč dogaja tudi v podjetjih. Takole: "Pri svoji svetovalski karieri v podjetjih sem opazil, da je nesmiselnega dela v podjetjih veliko. Pogosto so ljudje pred časi uvedli neko delo. Medtem so se okoliščine (npr. tehnologija, zakonodaja, …) spremenile, delo pa je kar “avtomatsko” ostalo. In noben se ni vprašal zakaj. Ko pa nekaj postane utečeno, se delo opravlja kar naprej in noben se nikoli ne vpraša o smiselnosti."
Vse dobro želim.