Odkar pomnim smo pri nas - tudi pri starih starših in pri ženinih starših - trebili stročji fižol na obeh koncih. Sem se spraševal zakaj. In uporabil tole kot prispodobo za nesmiselno delo.
Podobno zgodbo je pripovedoval moj pokojni mentor Jim Rohn:
Pri druženju za Thanksgiving najmlajša v družini vpraša mamo: - "Mami, zakaj si šunki odrezala oba konca, preden si jo dala v pečico?" - "Ker se to tako dela." Ta mala zopet vpraša: - "Ampak zakaj se to tako dela?" - "Ker smo pač zmeraj tako delali. Vprašaj babico, pa boš videla." Punčķa se odpravi k babici: "Stara mama, zakaj je treba šunki odrezati konca, preden jo daš v pečico?" Ker sem se tako naučila od moje mame. Vprašaj jo, pa boš videla." Punčka poišče svojo devetdesetletno prababico, ki drema v naslanjaču v kotu: "Babi, zakaj je treba šunki odrezati konca, preden jo daš v pečico?" Prababica pravi: - "Ljubica, saj ni treba. Ampak veš, ko sva s pradedom bila še mlada, smo imeli tako majhno pečico, da šunka ni šla noter v pladenj. Zato smo ji morali konca obrezati".
Seveda. Včasih niso "nekaj kar brez veze delali". Za vsako odločitvijo je bil en racionalen razmislek. Sploh, če se je stvar skozi stoletja obdržala. Razlog, da so rezali je bil "nitkast" fižol (one zoprne nitke, ki se lovijo po ustih). S prvim rezom si odstranil nitko na eni strani, z drugim na drugi.
Problem je, ker se je stvar tako "zapekla", da režemo tudi sedaj, ko fižol ni več "nitkast". In pri tem ne mislimo.
Torej, če je fižol nitkast, režemo na obeh straneh, če pa ni, samo na eni.
Sam sem prisodobo "špičk" stročjega fižola pogosto uporabil pri svojem svetovalnem delu. Isto se namreč dogaja tudi v podjetjih. Takole: "Pri svoji svetovalski karieri v podjetjih sem opazil, da je nesmiselnega dela v podjetjih veliko. Pogosto so ljudje pred časi uvedli neko delo. Medtem so se okoliščine (npr. tehnologija, zakonodaja, …) spremenile, delo pa je kar “avtomatsko” ostalo. In noben se ni vprašal zakaj. Ko pa nekaj postane utečeno, se delo opravlja kar naprej in noben se nikoli ne vpraša o smiselnosti."
Ob takih vprašanjih se spomnim na Nassima Taleba, ki pravi nekako tako (po spominu): "Če se nekaj ne zdi racionalno, pa ljudje počnejo dolgo časa, potem mora človek premisliti ... o svoji definiciji racionalnosti". Nekaj je že moralo biti, da so ljudje to rezali. Morda se tam koncentrira kakšna bolezen, morda je tam kakšna nezdrava kemikalija, ki povzroča težave čez čas ... kar tako, da jim ne bi bilo dolgčas, si naši predniki niso dajali dela s tem.
Skratka, če ne vemo zakaj se to reže, jaz ne bi nehal rezati. Kot če ne vemo, zakaj nima nobena civilizacija evtanazije, je jaz ne bi kar tako uvajal.
Podobno zgodbo je pripovedoval moj pokojni mentor Jim Rohn:
Pri druženju za Thanksgiving najmlajša v družini vpraša mamo: - "Mami, zakaj si šunki odrezala oba konca, preden si jo dala v pečico?" - "Ker se to tako dela." Ta mala zopet vpraša: - "Ampak zakaj se to tako dela?" - "Ker smo pač zmeraj tako delali. Vprašaj babico, pa boš videla." Punčķa se odpravi k babici: "Stara mama, zakaj je treba šunki odrezati konca, preden jo daš v pečico?" Ker sem se tako naučila od moje mame. Vprašaj jo, pa boš videla." Punčka poišče svojo devetdesetletno prababico, ki drema v naslanjaču v kotu: "Babi, zakaj je treba šunki odrezati konca, preden jo daš v pečico?" Prababica pravi: - "Ljubica, saj ni treba. Ampak veš, ko sva s pradedom bila še mlada, smo imeli tako majhno pečico, da šunka ni šla noter v pladenj. Zato smo ji morali konca obrezati".
Marko, poznam to zgodbo v malo drugačni različici - z isto poanto. Podobna je "špičkam", morda še bolj ilustrativna, ker je v obliki dobre zgodbe.
Seveda. Včasih niso "nekaj kar brez veze delali". Za vsako odločitvijo je bil en racionalen razmislek. Sploh, če se je stvar skozi stoletja obdržala. Razlog, da so rezali je bil "nitkast" fižol (one zoprne nitke, ki se lovijo po ustih). S prvim rezom si odstranil nitko na eni strani, z drugim na drugi.
Problem je, ker se je stvar tako "zapekla", da režemo tudi sedaj, ko fižol ni več "nitkast". In pri tem ne mislimo.
Torej, če je fižol nitkast, režemo na obeh straneh, če pa ni, samo na eni.
Sam sem prisodobo "špičk" stročjega fižola pogosto uporabil pri svojem svetovalnem delu. Isto se namreč dogaja tudi v podjetjih. Takole: "Pri svoji svetovalski karieri v podjetjih sem opazil, da je nesmiselnega dela v podjetjih veliko. Pogosto so ljudje pred časi uvedli neko delo. Medtem so se okoliščine (npr. tehnologija, zakonodaja, …) spremenile, delo pa je kar “avtomatsko” ostalo. In noben se ni vprašal zakaj. Ko pa nekaj postane utečeno, se delo opravlja kar naprej in noben se nikoli ne vpraša o smiselnosti."
Vse dobro želim.
Ob takih vprašanjih se spomnim na Nassima Taleba, ki pravi nekako tako (po spominu): "Če se nekaj ne zdi racionalno, pa ljudje počnejo dolgo časa, potem mora človek premisliti ... o svoji definiciji racionalnosti". Nekaj je že moralo biti, da so ljudje to rezali. Morda se tam koncentrira kakšna bolezen, morda je tam kakšna nezdrava kemikalija, ki povzroča težave čez čas ... kar tako, da jim ne bi bilo dolgčas, si naši predniki niso dajali dela s tem.
Skratka, če ne vemo zakaj se to reže, jaz ne bi nehal rezati. Kot če ne vemo, zakaj nima nobena civilizacija evtanazije, je jaz ne bi kar tako uvajal.