Štiri mesece pri tašči

Mama, tako jo kličem, četudi je mama od žene, stara oseminosemdeset let, je padla in si poškodovala hrbtenico. Kako sva z ženo ukrepala in česa sem se naučil.

Mama, tako jo kličem, četudi je mama od žene, stara oseminosemdeset let, je padla in si poškodovala hrbtenico. Bolečine so bile hude, mama je komaj vstajala. Vnukinja, ki je zdravnica, je ugotovila, da poškodba ni prehuda, da mora pač nekaj časa počivati. In da je – takrat je bila korona – ne bomo peljali k zdravniku.

Druga skupnost, drugo življenje

Odločitev, da se z ženo preseliva k mami, je padla v trenutku. V športno torbo sva spakirala najnujnejše in se vselila v ženino dekliško sobico. Žena je spala v svoji dekliški postelji, jaz pa na kavču pri mami ali kasneje, ko je bila boljša, na tleh na “modrocu” ob ženi. Lahko rečem, da sem nekaj mesecev spal s taščo 🙂.

Kmalu sva k mami preselila večino najinih oblek, obutve in tudi moja pisarna je pristala na kuhinjski mizi pri tašči. Zvečer in ponoči pa sem delal pohode po novih lokacijah v okolici novega doma.

Skrbel sem za mamine potrebe po premikanju (predvsem ponoči), da je dobila hrano in pijačo, da je ob bolečinah, ki so bile hude, dobila prave analgetike ob pravih urah. Prevzel sem kuhanje. Mama je bila navdušena nad novimi načini kuhanja in novimi okusi hrane. Žena je skrbela za pospravljanje.

Z mamo sva imela pogosto zelo lepe pogovore. Ko sem delal za mizo v kuhinji, se je zanimala za moje delo, jaz pa za njeno mladost. Rada mi je pripovedovala o tem kako je bilo takrat, kako se je šolala, kako je bil na vasi. Povedala mi je, da je bila glavna igralka v igrah na vaškem odru, mi kazala fotografije, razlagala svojo življenjsko zgodbo in zgodbe drugih ljudi.

V štirih mesecih se je mama počasi zacelila in prišel je čas, da odideva nazaj domov, da mama spet zaživi svoje življenje. Midva pa svojega. Malo smo si že bili v napoto.

Česa sem se naučil?

Starost, kot si je želim: Mama, stara blizu devetdeset, je pred padcem v popolnosti skrbela zase – kuhala je sama, hodila v trgovino, na banko, pošto, … Tudi sedaj, ko spet živi na svoje, si pripravlja večino hrane sama, midva le občasno priskočiva.

Mama je še vedno zelo vpeta v socialno mrežo. Opazil sem, da poteka med sosedi, sosedami živahno izmenjevanje dobrin in storitev. Recimo, mama je šivilja in mnogim marsikaj zašije, sosed ji obreže drevje, soseda prinese pecivo, … Ali pa kaj zašije upokojeni frizerki, ona ji pa občasno naredi frizuro ali pa pride le na kavo.

Dobre ideje/slabe navade: Mama nikoli ne pije hladnih pijač. Vedno tople ali vroče. Medtem ko sem bil pri tašči, sem bil na pogovoru pri znani zdravnici hematologinji, ki priporoča zjutraj na tešče pol litra tople pijače. Odslej tudi sam ne pijem več hladnih pijač. Njeni zajtrki so zelo preprosti, večerja pa sploh ne. Zadnji obrok je lahka malica – nekaj jogurta in sadje – tam okoli štirih popoldne.

Opazil pa sem, da mama je premalo beljakovin, zato sem pripravljal beljakovinsko bolj bogate obroke (recimo tega sem pogruntal). Mimogrede, starejši pogosto zaužijejo premalo beljakovin in je upad mišic, ki se že tako in tako dogaja v starosti, še večji.

Sprejemanje starosti: Ni lahko, tudi za mamo ni bilo, ko je morala naenkrat opustiti prav vse delo in dejavnosti. Opazil sem, da ji je bilo zelo težko, ker življenje ni bilo več po njeno. Ker sta se kar naenkrat v njeno bivališče naselila dva človeka, sicer bližnja, pa vendar tujca po navadah. Mislimo, da se poznamo, če se obiskujemo, pa se sploh ne. Opazil sem, da gre mami “na živce” če – recimo – nisem zložil posode v omaro na pravo mesto.

Živel s taščo – spoznaval ženo: Ko človek zaživi s sočlovekom, ga šele dobro spozna. Če štiri mesece živiš z mamo svoje žene, spoznavaš tudi ženo, predvsem pa od kod izhajajo kakšne naravnanosti, načini, prakse. Dobre in slabe. Hvaležen sem mami za mnogo stvari, ki jih je prenesla na ženo, za kakšne bi pa raje videl, da jih ne bi. Sklepam, da sem tudi sam prenesel kakšne stvari na svoje otroke, na katere sedaj nisem ponosen. Mama je takrat delala po svojih najboljših močeh. Jaz tudi.

Vsakomur priporočam življenje s taščo. Za nekaj časa.

Prvič objavljeno v Reviji Družina in Življenje, Junij 2022

Revija je namenjena možem in ženam. Naročita si brezplačno revijo.

Foto: Aleš Čerin