Psalm 27: Moja luč, moja trdnjava, ... koga bi se moral bati?
V nedeljo smo v Cerkvi brali Psalm 27. Ne celega, le štiri meni zelo ljube vrstice.
Prav te vrstice (razen 13) sem se pred leti, v stiski bolezni, naučil na pamet. Pomembno se mi zdi, da se kdaj kakšno vrstico, ki nas nagovori, naučimo na pamet. Da jo znamo in da treniramo pomnjenje. Seveda je take vrstice kasneje, ko jih rabiš, lažje potegniti v zavedanje.
POMEMBNO: Naj povem, da nisem biblicist in da tole ni strokovno-eksegetska razlaga. Pišem le o tem, kako me Božja beseda nagovori in kar sem razbral ob prebiranju nekaterih virov.
Psalm 27,1.4.13-14
Gospod je moja luč in moja rešitev,
koga bi se moral bati?
Gospod je trdnjava mojega življenja,
pred kom bi moral trepetati?
4 Za eno prosim Gospoda,
to skušam doseči:
da bi prebival v Gospodovi hiši
vse dni svojega življenja,
da bi zrl Gospodovo milino,
premišljal v njegovem templju.
13 Verujem, da bom videl dobroto Gospodovo
v deželi živih.
14 Upaj v Gospoda,
bodi močan, tvoje srce naj se opogumi,
upaj v Gospoda. (Ps 27,1.4.13-14)
Psalm je napisal kralj David, kar je jasno označeno na začetku. David je bil pogosto preganjan. Preganjal ga je recimo kralj Savel, ko je bil David še mlad bojevnik, a že maziljen za kralja. Morda je bil aktualni kralj Savel ljubosumen, ker je David imel uspeh. Zanimivo je, da je Davida branil Savlov sin Jonatan. Davida je preganjal tudi njegov sin Absalom, ki je skušal očeta spodnesti s prestola. Oboje je na široko popisano v Prvi in Drugi Samuelovi knjigi (1 Sam 19–24, 2 Sam 15–18).
Luč in trdnjava
Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati?
Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati?
Morda je David napisal ta Psalm prav iz teh begov pred smrtno nevarnostjo. Našel je zatočišče pri Bogu, za katerega pravi, da je luč in rešitev – prispodoba luči, ki razsvetljuje pot v temi, da ne padeš, se ne poškoduješ, ne umreš.
Meni bi se to prav lahko zgodilo na enem od moških pohodov, ko bi kmalu padel v kakih 10 m globoko kraško jamo – če ne bi imel luči in prijatelja ob sebi.
In David uporabi še prispodobo trdnjave, ki je sama po sebi simbol varnosti, še posebej pa v tistih časih. Dvakrat se ponovi vrstica s skoraj enakim pomenom: koga bi se moral bati? in pred kom bi moral trepetati? Gre seveda za retorično vprašanje; če je Bog luč na tvoji poti in še trdnjava, ki te varuje, se nimaš koga bati. Naše je le, da zaupamo. Bogu.
Pesem Upaj prijatelja in sodelavca Tadeja Vindiša, pevca in voditelja skupine Svetnik. Zapojeta skupaj s hčerko Aniko. Pesem je v bistvu uglasben Psalm 27 (vrstice 1, 4, 11, 14).
Za eno prosim … Tudi škof Baraga.
Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči:
da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja,
da bi zrl Gospodovo milino, premišljal v njegovem templju.
Tu se bom osredotočil najprej na prvi del vrstice: “Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči.” Jaz iz tega razberem, da se je treba osredotočiti na “eno”, za to “eno” prositi Boga in tudi sam delati v tej smeri tega “enega.”
Morda nam je pri tem lahko zgled Friderik Baraga, naš svetniški kandidat. Njegovo škofovsko geslo je bilo “Eno je potrebno – UNUM EST NECESSARIUM”. Izhaja iz Lukovega evangelija, ko je Jezus odgovoril ubogi Marti, ki je imela veliko dela s postrežbo, njena sestra pa se je preprosto usedla k njegovim nogam in ga poslušala: “Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dober del, ki ji ne bo odvzet.” (Lk 10,41-42). Sedeti pri Jezusovih nogah in poslušati njegovo besedo je Jezus postavil pred postrežbo, tisto eno, ki je potrebno.
Podobno v Psalmu 27: “Za eno prosim Gospoda.” Zdi se, da je misijonar Baraga za to eno prosil in si s svojimi močmi prizadeval to doseči. Tako je vse svoje življenje in vse svoje moči uporabil, da je vodil Indijance v območju Velikih jezer med ZDA in Kanado k Bogu in jim omogočil človeka vredno življenje – odvračal jih je od alkohola. Pri tem se je “znucal” do konca in opravljal to delo z vso močjo – še ko je bil star škof, je na stotine kilometrov prehodil na krpljah v globokem snegu.
Prepričan sem, da je Baraga prosil za eno, to skušal doseči in redno prebival v Božji hiši. To pomeni, da je živel v Božji navzočnosti, bil z Bogom v vsakem trenutku, tudi sredi vsakdanjega življenja, še posebej na neskončnih pohodih v snegu na poti do soljudi.
Skratka
Usmeri srce v eno stvar. V življenju je veliko skrbi, a samo eno je resnično potrebno – da si v Božji navzočnosti.
Prosi in vztrajaj. Ne gre le za enkratno prošnjo, ampak za življenjsko naravnanost: “Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči.”
Bog je luč, rešitev in trdnjava. Ko pride tema, negotovost ali strah – ne opiraj se nase, ampak se zaupno skrij v Njega.
Živi v Božji hiši. Ne gre le za stavbo, ampak za življenje v Božji bližini – v molitvi, v Besedi, v občestvu.
Lahko te vodi zgled našega svetniškega kandidata: Friderika Barage – prositi za eno, za to eno si prizadevati in pri tem se “znucati” v ljubezni do Boga in ljudi.
Foto: Szabolcs Molnar, Pixabay




Hvala, g. Čerin, za tako bogato in slikovito predstavitev tega Davidovega psalma. Bogu vdane in neprekosljive so hvalnice tega božjega izvoljenca, tudi Ps.,23....