Pridiga Milana Knepa: Pet modelov reševanja sveta in še eden
O reševanju sveta. Pridiga gospoda Milana Knepa na 24. navadno nedeljo, 15. september 2024, v Stolnici v Ljubljani.
Z gospodom Milanom Knepom, tajnikom škofijskega Katehetskega urada, sem se dogovoril, da lahko objavljam njegove odlične pridige na Substacku. Hvala, da ste pripravljeni.
Božja beseda
1. berilo
Božji služabnik se ne upira trpljenju
Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 50,5-9)
Gospod Bog mi je odprl uho in jaz se nisem upiral, nisem se umaknil nazaj. Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bíli, svoje lice tistim, ki so mi pulíli brado. Svojega obraza nisem skrival pred sramotenjem in pljunki. Gospod Bog mi pomaga, zato se nisem dal zmêsti. Zato sem narédil svoj obraz kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočèn. Blizu je ta, ki me opravičuje, kdo se bo pravdal z menoj? Nastopíva skupaj! Kdo si lasti mojo pravico? Naj se mi približa. Glej, Gospod Bog mi pomaga, kdo me bo razglásil za krivega?
Psalm 116
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Ljubim Gospoda, ker je prisluhnil mojemu glasu, ko sem ga prosil za milost. Zakaj svoje uho je nagnil k meni, ko sem ga klical v dnevih stiske.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Objele so me vezi smrti, me zagrabile stiske podzemlja, padel sem v nadloge in žalost. Tedaj sem klical ime Gospodovo: »O Gospod, reši mojo dušo!«
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Milostljiv je Gospod in pravičen, naš Bog je usmiljen. Gospod varuje preproste, bil sem slaboten in me je rešil.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
Zares, rešil si mojo dušo pred smrtjo, moje oči pred solzami, moje noge pred padcem. Hôdil bom pred Gospodom, pred Gospodom v deželi živih.
Odpev: »Hôdil bom pred Gospodom v deželi živih.«
2. berilo
Svojo vero spričujmo z deli, da ne bo mrtva
Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-18)
Kaj pomaga, moji bratje, če kdo pravi, da ima vero, nima pa del? Mar ga lahko vera reši? Če brat ali sestra nimata kaj obleči in jima manjka vsakdanje hrane, pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru! Pogrejta se in najejta!« a jima ne daste, kar potrebujeta za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva. Vendar bo kdo rekel: »Ti imaš vero, jaz imam pa dela. Pokaži mi svojo vero brez del in jaz ti bom iz svojih del pokazal vero.«
Evangelij
Gal 6,14
Aleluja
Aleluja. Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. Aleluja.
Verujemo v Kristusovo božanstvo, čeprav mora trpeti
Iz svetega evangelija po Marku (Mr 8,27-35)
Tisti čas je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezarêje Filípove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?« Odgovorili so: »Janez Krstnik, drugi: Elija, spet drugi: Eden od prerokov.« In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovóril in rekel: »Ti si Kristus.« Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. O teh stvareh jim je odkrito govóril.
In Peter ga je potegnil k sebi in mu začel braniti. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in posváril Petra: »Poberi se! Proč od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«
Pridiga
Peter pove prav, a kmalu je ostro zavrnjen in modeli reševanja sveta
Na Jezusovo vprašanje, kaj pravijo ljudje, kdo je, je edino Peter odgovoril pravilno: »Ti si Kristus.« V Jezusu je prepoznal napovedanega Mesija, ki ga je Božje ljudstvo pričakovalo že stoletja. Vendar pa Peter ni mogel razumeti, zakaj bi moral Božji Sin trpeti in biti umorjen, zato je Jezusa potegnil k sebi in mu prigovarjal, da se kaj takšnega ne sme zgoditi.
Petrova naravna inteligenca je bila pragmatična. Hitro je prišel do sklepa: če bo trpel Mesija, bo trpljenje neizogibno zadelo tudi njega in vse ostale apostole. Pogovor, ki se je začel skoraj idilično, je Jezus zaostril do skrajnosti: »Poberi se! Proč od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33).
Kako naj si razložimo Jezusovo nenavadno ostro zavrnitev Petrovega razmišljanja? Bolj kot na Petra osebno je bila Jezusova kritika usmerjana na različne poskuse in koncepte popravljanja in izboljševanja sveta, ki so stalnica v človeški zgodovini. Ljudje vseh časov želijo svet resetirati, popraviti, ker z njim, takšnim kot je, niso zadovoljni. Pri tem največkrat izhajajo iz utopije, da je mogoče svet znova spraviti v prvotno stanje, ki naj bi bilo zaradi domnevne skladnosti z naravo nekonfliktno. Na kratko bomo opisali pet zasnutkov, kako si ljudje predstavljajo preobrazbo, da bi bil svet po njihovi meri.
Jezusov model reševanja padlega sveta, ki se kaže v razrvani družbi, polni krivic, tragedij in zmede, je v sprejetju križa: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« (Mr 8,34). Jezus je izpričal popolno ljubezen tako, da je sprejel krivično obsodbo in križanje. Križ sam po sebi ne rešuje, rešuje ljubezen, toda ljubezen, ki gre do konca, je vedno križana. Evangelij temelji na oznanilu, da nastane nekaj novega, boljšega in lepšega le tam, kjer se uresniči nova zapoved ljubezni. To velja tako za življenje v zakonu in družini, kot za družbo.
Konstantinov model
Od petih modelov izboljševanja sveta bi Jezus najprej zavrnil Konstantinovega, ki je stoletja veljal za evangeljskega. Konstantin Veliki naj bi namreč leta 312 pred bitko z Maksencijem, rimskim tiranom in tekmecem za oblast, pri Milvijskem mostu blizu Rima, na nebu zagledal svetal križ, ki ga je obdajal napis – V tem znamenju boš zmagal. Tudi Konstantinu bi Jezus zabrusil: 'Poberi se satan; z mečem ni mogoče širiti evangelija ljubezni.'
Model slikarja Paula Gauguina
Temu modelu je popolnoma nasproten poskus iskanja izgubljenega raja. Vanj je verjel Paul Gauguin (1848–1903), francoski impresionist, predstavnik mističnega simbolizma, nekdanji borzni posrednik, ki se je odpravil na Tahiti, v Francosko Polinezijo, sredi Južnega Pacifika. Prepustil se je bujnemu življenju in svobodi.
Ob koncu leta 1897 je tam naslikal eno svojih najbolj znanih del z naslovom: Od kod prihajamo, kaj smo, kam gremo. Iskal je raj, o katerem je na Zahodu govorila hebrejska Biblija. V zahodni krščanski civilizaciji je Gauguin videl tisto negativno kulturno silo, ki preprečuje vrnitev v raj.
Ženski lik, ki trga sadež, na sredi slike, spominja na Evo, prvo ženo Geneze. Okoli nje je polno človeških in živalskih figur. Kače, skušnjavke iz bibličnega raja, Gauguin ni naslikal. Hudiča v njegovi tahitijski motiviki zamenja Tupapau, duh mrtvih, ki je navzoč v ozadju ženske, ki trga sadež. Gauguin se tako oddaljuje od Svetega pisma, ki ostro razlikuje med življenjem in smrtjo, in se vrača v kozmološko nerazločenost dobrega in zla. Univerzum je za Gauguina popoln, v njem ni ne Boga ne hudiča. Smrt poraja življenje in življenje ponikne v smrti, da se v njej zopet prebudi.
V nasprotju s tem poganskim pojmovanjem človeške eksistence pa Kristus smrt izloči iz življenja, jo v temelju izniči, in tako prekine brezkončni krogotok življenja in smrti, ki dela človeka melanholičnega, ker ostaja brez upanja, da bi se kdaj izvlekel iz kroženja večno istega.
Gauguin je bil na svojo sliko zelo ponosen. Imenoval jo je filozofsko delo in jo postavil ob bok evangeliju. Ko je sliko dokončal, je šel na goro, da bi se tam zastrupil z arzenikom in bi njegovo truplo požrle mravlje. K sreči strup ni deloval, zato je preživel. Želel se je zliti z naravo, preiti nazaj v prvine zemlje. Evangelij nas sicer res spomni, da smo iz prahu zemlje - ‘pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš’, slišimo na pepelnico. Vendar kristjani verujemo, da bomo v Kristusu vstali iz zemlje in uživali večno življenje.
Gauguin je ubežnik iz moderne Evrope. Kot prostovoljni izgnanec iz nje z nostalgijo po izgubljenem raju na Tahitiju išče prvotno kozmično harmonijo med rastlinami, živalmi in ljudmi.
Gauguin in podobni povratniki k naravi imajo veliko posnemovalcev tudi danes. Gauguina je streznil že prihod na otok, ko je naletel na domorodsko prostitucijo, na kolonialne uradnike ter s trgovinami in krčmami onesnaženo naravno okolje. Našel je izgubljeni raj in ga spet izgubil, zato se je preselil še tisoč petsto kilometrov dlje od civilizacije, na otok Hiva Oa, v Francoski Polineziji, in tam leta 1903, okužen s sifilisom, umrl.
Dr. Vid Snoj, ki v knjigi Vrhovi v globini I, Prolegomena, opisuje iskanja slikarja Gauguina, njegovo zgodbo zaključi z besedami: »Kdor rešuje raj na zemlji ali svojo idejo tega raja, jo bo izgubil.« (Vid Snoj, Vrhovi v globini 1, Prolegomena, Ljubljana: KUD Logos 2021, str. 25.) Zato se avtor te knjige ne poistoveti z Gauguinom, temveč s Kristusom.
Gauguinovo romantično in nenasilno vizijo, imenovano nazaj k naravi, zavračajo tisti, ki nimajo potrpežljivosti za čakanje, da bi se ljudje osvestili razlogov za sedanje stanje sveta. Svet želijo spremeniti na hitro, pri čemer računajo na udarna populistična gesla, ki jih ljudje razumejo, a se ne sprašujejo, kam pelje vizija, ki jo poganjajo njihovi ozki in parcialni interesi. Zgolj za občutek naj omenimo tri pristope, ki so vsi v nasprotju s tem, kar Jezus govori Petru in učencem.
Model skrajne desnice
V zadnjih letih se krepi skrajna desnica, ki temelji na ozki protimigracijski in antizeleni agendi ter simpatizira z ruskim ekspanzionizmom in njegovim diktatorjem. Skrajna desnica je nasprotna temeljnim evangeljskim vrednotam. Izkorišča gospodarsko krizo, ko imajo ljudje občutek, da so zaradi slabih voditeljev ostali brez alternative.
Levi model
Levi model, kako nagovoriti volilno bazo, je križarska vojna proti pedofiliji, ki se je že precej polegla, in ideologija woke, ki pomeni novo prebujenost ter novo pravičnost in občutljivost za nov tip žrtev. Če so bili nekoč za politično levico žrtev delavci, so sedaj zanjo žrtev, ki jo želi ščititi, migranti, ženske, ki terjajo pravico do splava, zagovorniki istospolnih zvez, tisti, ki se borijo proti homofobiji, islamofobiji, antisemitizmu, rasizmu, mizoginiji itd. Med ideologijo woke spadajo pobude: #MeToo, cancel culture, ki ima precej značilnosti stalinističnih čistk, politična korektnost, Black Lives Matter.
Ekologizem
Manj strahu pa zaenkrat vzbuja ekologizem, ki se predstavlja z na videz popolnoma nevtralnim opozarjanjem na nevarnost izumrtja posameznih živalskih in rastlinskih vrst. Ekologisti svoje dolgoročne cilje brez težav prikrivajo, ker naslavljajo prave in dejansko zelo hude ekološke probleme, zaradi katerih smo vsi upravičeno v skrbeh.
Vzrok za izumiranje vrst vidijo v krčenju njihovega življenjskega prostora na račun širjenja polj in pašnikov, torej na račun pridelovanja hrane za ljudi. Zemlja je v njihovih očeh prenaseljena, in če hočemo naš planet za izbrance ohraniti lep in urejen, moramo ustaviti naraščanje prebivalstva.
Nekdo, kmalu se bo pokazalo – kdo, hoče, da bi bil naš planet zopet tako čist, da bi izbranci v njem lahko uživali, kot Gauguin na Tahitiju, v čistih vodah in v neonesnaženem ozračju, okoli njih pa bi se kot v bibličnem raju, v harmoničnem sožitju z volkovi, medvedi in levi, sprehajale ljubke srne, gazele in druge plašne živali.
Ideja ekologistov je povsem enaka zamisli slikarja Gauguina, le da se je on zadovoljil s čopičem, nove vplivne in bogate elite pa delajo projektno. Prvi del načrta je zmanjšati populacijo ljudi, vrniti živalskemu in rastlinskemu svetu prostor in površine, stvarstvo pa prepustiti izbrancem in tistim, ki bodo zanje delali.
Načini, kako to doseči, so: sistematično uničevanje družine, nova teorijo spola, pornografija, spodbujanje migracij, multikulturnost, razvrednotenje narodne identitete, zasvojenost otrok in mladih z družbenimi omrežji itd.
Elite skrbijo, da so izvoljeni šibki voditelji OZN, Evropske unije, Svetovne zdravstvene organizacije, predsedniki vlad, ministri itd.
Kristjani na udaru vseh teh opcij
Kristjani smo in bomo, tako kot naš odrešenik Jezus Kristus, na udaru vseh teh opcij, ki izhajajo iz logike padlega sveta. Smo pred osebno odločitvijo, ali se bomo poistovetili bodisi z levo bodisi z desno agendo.
Jezus nam danes predlaga nekaj popolnoma drugega: »Kdor hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in evangelija, ga bo našel.«
Fotografija: Wikimedia Commons
Škoda, da g. Knep ni več besed namenil krščanskemu modelu. Dobro je, da kristjani poznamo modele, ki vodijo na stranpoti ali celo v teptanje človekovega dostojanstva, vendar je še pomembnejše, da v trenutni zmedi od pastirjev slišimo, kaj danes pomeni hoditi za Krisusom in kako na njegov način in z njim reševati svet.