Plastično božično drevesce je ekološko. Mit!
Včasih je bilo božično drevesce pač drevo, tako iz narave. Potem so prišle umetne, večinoma iz Kitajske. Kakor ekološke. Mit!
Na božični večer bomo mnogi postavljali božično drevesce, ga lepo okrasili, pod njega postavili jaslice in molili ob njem. Zeleno je prispodoba življenja, upanja. Včasih je bilo božično drevesce pač vedno drevo, tako iz narave.
Mnogi so ga dobili pri sorodnikih, ki imajo gozd in morajo tako in tako odstraniti pregoste smrečice, premnogi so ga pač posekali kar sami v gozdu, mnogi ga kupujejo na tržnici od pridelovalcev.
Blogerka Hana je pred več leti takole zapisala: “Moram priznati, da sem zaradi neznanskega števila posekanih drevesc vsako leto bolj žalostna in da je letos dokončno prevagala razumska plat. Odrekam se naravni smreki, naj raste naprej. Naš dom bo letos krasila umetna jelka.
V ekološki vnemi se tako mnogi že nekaj časa odločajo za umetno – težko rečem drevesce – imitacijo drevesca. Resnici na ljubo nekatera plastična drevesca izgledajo zelo podobna pravim.
Najprej prednosti plastičnih
Gospodinjam je pri plastičnem drevescu zelo všeč, da ne puščajo iglic. Meni se ne zdi katastrofa, če se v skrbno pospravljenem stanovanju pojavi na tleh ali kjerkoli kakšna iglica :)
Seveda imamo plastične lahko za večkratno uporabo. Nekateri jih baje uporabljajo tudi po 20 let. A ne verjamem, da je taka praksa zelo množična, ker v potrošniški vnemi pač radi zametujemo, tudi še dobre reči.
Iz česa točno so plastične?
Plastično drevesce je narejeno iz PVC-ja (=polivinil klorid – poglejte si njegove lastnosti), z vse mogočimi aditivi, kot so plastifikatorji, kovinski stabilizatorji, ftalati, toplotni stabilizatorji. Nič dobrega za naravo.
Druga, dražja, bolj realistična drevesca so narejena iz PE-ja (=polietilen – poglejte si njegove lastnosti), ki je tudi bolj ekološko sprejemljiv.
Oba - PVC in PE - sta polimera, zelo obstojna in v naravi zelo počasi razpadata.
Ne bodite pa spet preveč ekološki, pomeni, ne sekajte (ne kradite) jih po gozdovih kar sami.
Za proizvodnjo plastike je potrebno veliko energije iz fosilnih goriv in kemikalij (pogosto nevarnih za okolje: klor, kovinski stabilizatorji, …). Ko je treba plastično drevesce po obdobju uporabe nekoč zavreči, od njega ni komposta, pač pa dolgoživa smet.
PVC sam je zelo neprijeten za recikliranje. Poleg tega so umetna božična drevesca sestavljena iz kombinacije materialov in zaradi tega niso primerna za recikliranje (vir: www.recyclenow.com). Tako jih pravzaprav večina konča na smetišču.
Tudi recikliranje samo je pravzaprav mit. Namreč, če se nekaj lahko reciklira, še ni rečeno, da se to tudi zgodi. V resnici se reciklira le okoli 9 % vse plastike, ki se uporablja na svetu in večina reciklirane plastike je slabše kakovosti.
Vir: www.plasticsoupfoundation.org
Naravna so pač iz lesa
Za rast drevesa je potrebna samo sončna energija, ki tako ali tako pada na Zemljo. Nobene dodatne energije ni potrebne.
Smrečica med rastjo v procesu fotosinteze še celo “poje” nekaj ogljikovega dioksida, ki je tako nezaželen in “izdiha” nekaj kisika.
Ko smrečico zavržemo iz nje nastane kompost, ki je hrana za rast novih živih bitij, plastična pa ostane dolgo razpadajoča odpadna krama.
Ogljični odtis
Dva metra visoka umetna smreka ima ogljični odtis toplogrednih plinov okoli 40 kg CO2, kar je desetkrat več kot naravna, če jo skurimo in dvakrat toliko, če konča na smetišču.
Gospodinjam je tudi všeč, da ne puščajo iglic. Res je katastrofa, če se v skrbno pospravljenem stanovanju pojavi kakšna iglica :)
Transport
Plastične smrečice izdelujejo večinoma na Kitajskem in jih je treba od tam tudi pripeljati, slovenske pač zrastejo pri nas in je transport bistveno krajši, zato cenejši in okolju prijazen.
Smrečice bi lahko bile lokalni posel
V Sloveniji imamo veliko primernih površin za gojenje božičnih drevesc. S tem bi mnogim kmetijam – posebej gorskim – dali možnost dodatnega zaslužka.
Kmetje bi jih gotovo pripeljali kolikor bi jih potrebovali. Vsako leto. A število prodanih naravnih smrečic se je v zadnjih osmih letih prepolovilo. V eni najbolj gozdnatih držav v Evropi (za Finsko in Švedsko).
Ne kradi!
Ne bodite pa spet preveč ekološki in lokalni, pomeni, ne sekajte (ne kradite) jih po bližnjih gozdovih kar sami. Še posebej okolice velikih mest bi hitro postale izropane. In tudi božič z ukradeno smrečico ne bo lep.
Posadi jih v vrt
Če imate nekaj malega vrta, lahko mlade smrečice posadite v vrt. Mi jih imamo celo vrsto. Čez nekaj let (približno 4-5 let rabijo, da zrastejo), jih uporabite za božično drevesce.
V ekološki vnemi pa se mnogi odločajo za umetno – kako naj rečem – imitacijo drevesca.
Mi smo jih veliko uporabili, nekaj nam jih je “zdivjalo” v sedaj-že-kar velika drevesa, ki nudijo zavetje mnogim pticam. Sedaj so veje že tako velike, da uporabimo za božično drevesce kar eno od vej. Tudi letos bo tako.
Kako naj se na koncu odločim?
Najbolj ekološka in (zame) najlepša izbira je naravne drevesce, lokalno pridelano (najbolj lokalno je na vašem vrtu, če ga imate).
Če pa že imate umetno, jo uporabljajte še naprej. Čim dlje. Leta in leta. Potem jo poskusite pravilno odložiti in se še prej pozanimati kako se reciklira. Potem se pa odločite za naravno :)
Nobene slabe vesti. Molitev – pod umetno ali pod naravno – je pa enako učinkovita.
Foto: Annie Spratt, Unsplash