Ne predajaj ženi svoje duše, naredila te bo za "copato"
Sveto pismo nas opozarja, da naj se možje ne pustimo narediti za "copato" in če tega ne jemljemo resno, grozi propad rodbine v naslednjih nekaj generacijah. Veliko tega vidim v svoji okolici.
Vprašanje
Tole vprašanje sem dobil od Andreja: "Kupil sem Jeruzalemsko izdajo Svetega pisma in ga začel brati. Naključno sem odprl Sirahovo knjigo 9. poglavje, ki v prvih devetih vrsticah govori o odnosu mož do žena. Vse "ne-je" še nekako razumem, zatakne se mi pa v 2. vrstici: "Ne predajaj ženi svoje duše, da ne bi dobila oblasti nad teboj." (Sir 9,2).
Ali to pomeni, da moram pred ženo imeti kakšno "kamrico" svojega srca še zaprto? Pravzaprav nagonsko čutim, da ni dobro odpreti svoje "knjige" na stežaj, niti ženi. Žena in dom sta mi vedno svet "otok", na katerem lahko izkričim vse svoje bojazni, skušnjave, preizkušnje, strahove... A tako postanem ranljiv. In ko včasih v moje rane nehote prileti sol iz ženinih ust, res zaboli. In svojo knjigo takoj zaprem in jo vse težje odprem. Hvala za vsak namig ali vašo razlago."
Odgovor
Dragi Andrej, hvala za tole vprašanje. Na dobrem mestu se ti je odprla nova, Jeruzalemska izdaja Svetega pisma. To poglavje modrega Siraha je namenjeno možem, kako se obnašati do žena. Res je precej "ne-jev" in res so vsi dokaj jasni, le druga vrstica se zdi nerazumljiva. Meni tudi.
POMEMBNO: Naj povem, da nisem noben biblicist in da tole ni strokovno-eksegetska razlaga. Pišem le o tem, kako me Božja beseda nagovori in kar sem razbral ob prebiranju nekaterih virov.
Sem pogledal še druge prevode
Pogosto, ko takole ne vem kako si razlagati kakšno vrstico v Svetem pismu, grem najprej pogledat še druge prevode – slovenske in angleške. V drugih jezikih sem precej šibak, zato jih ne uporabljam. Dodajam torej nekaj slovenskih in angleških prevodov:
SSP: Ne predaj ženski svoje duše, tako da bi pohodila tvojo veljavo.
EKU: Ne predajaj se preveč svoji ženi, da ne dobi oblasti nad teboj!
Vir: www.biblija.net
CEB: Don’t give yourself to a woman so that she crushes your strength.
DRA: Give not the power of thy soul to a woman, lest she enter upon thy strength, and thou be confounded.
GNT: Do not surrender your dignity to any woman.
NABRE: Do not give a woman power over you to trample on your dignity.
NCB: Let no woman gain power over you and thereby trample underfoot your strength.
RSVA: Do not give yourself to a woman and let her trample down your strength.
RSV: Do not give yourself to a woman so that she gains mastery over your strength.
Vir: www.biblegateway.com
Iz slovenskih in iz angleških prevodov sklepam, da Sirah poučuje može, naj ne predajo svoje duše, svoje moči, dostojanstva, pravzaprav samega sebe, ženski (tudi ženi ne), ker potem bi ona lahko to uporabila za to, da bi "hodila po njem", mu vzela dostojanstvo, ga obvladovala, dobila oblast, ki ji v Božjih očeh ne pripada.
Predaja moči ženi, stran od Boga, čaščenje malikov
Poglejmo še dve povezavi, ki ju navaja v opombah Jeruzalemska izdaja:
Ne dajaj svoje moči ženskam, ne svojih poti pogubnicam kraljev. (Prg 31,3)
1 Kralj Salomon je – poleg faraonove hčere – ljubil veliko tujk: Moábke, Amónke, Edómke, Sidónke in Hetejke, 2 iz narodov, o katerih je Gospod rekel Izraelovim sinovom: »Ne družite se z njimi in oni naj se ne družijo z vami: gotovo bodo vaša srca zapeljali k svojim bogovom.« Teh se je Salomon oklenil v ljubezni. 3 Imel je sedemsto knežjih in tristo stranskih žená; njegove žene so zapeljale njegovo srce. 4 Ko se je Salomon postaral, so mu žene nagnile srce k drugim bogovom. Njegovo srce ni bilo več célo za Gospoda, njegovega Boga, kakor srce njegovega očeta Davida. 5 Salomon je šel za Astarto, boginjo Sidóncev, in za Milkómom, gnusobo Amóncev. 6 Tako je Salomon delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, in ni hodil popolnoma za Gospodom kakor njegov oče David. (1 Kr 11,1-6)
Vidimo, da je do istega spoznanja kot Sirah prišel tudi modri kralj Salomon, ki je napisal knjigo Pregovorov. Pravi naj možje ne dajemo svoje moči ženskam, ki jih imenuje pogubnice kraljev. Najbrž ima v mislih samega sebe, ker so ga ženske v resnici pogubile s tem, da so ga odvrnile stran od Boga.
Iz Prve knjige kraljev, ki govori o istem kralju Salomonu, pa je razbrati, da so mu njegove številne žene in ljubice (imel jih je 1000, 700 žena in 300 ljubic) nagnile srce k drugim bogovom, tako da njegovo srce ni bilo več célo za Gospoda, pač pa je številnim bogovom žena zidal templje in delal kar je hudo v Gospodovih očeh. To se je poznalo njemu in še bolj njegovim potomcem - zlo, ki ga delamo se pozna še generacije naprej.
Torej, dati moč ženski, pomeni za moža, da se lahko obrne stran od Boga. Če se je to zgodilo modremu Salomonu, se bo še toliko lažje nam navadnim možem. Ko se možje odvrnemo stran od Boga, ko odstranimo Boga z oltarja, se nam zlahka zgodi, da začnemo častiti - malikovati* druge bogove. Najbolj pogosti "kandidati" za druge bogove - malike so denar, seks, moč, oblast. Kar nas može odvrne od družine. In otroci “zabluzijo”.
*malikovanje: poboževanje kakega ustvarjenega bitja, oblasti, denarja, celo hudobnega duha (iz Kompendija Katekizma Katoliške Cerkve, čl. 445)
Mož naj vodi družino!
Sir 9,2 si razlagam tudi tako, da naj možje ne dajemo ženi ene od glavnih moških prioritet in odgovornosti – vodenje družine, kar pomeni poskrbeti za blaginjo in varnost žene ter otrok.
Tule bi se še navezal na sv. Pavla, ki v Pismu Efežanom, v pomembnem svetopisemskem besedilu o odnosu med možem in ženo, ženam naroča: Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi. (Ef 5, 22-23).
Obenem pa sv. Pavel naroča možem: Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. (Ef 5, 25-27).
Torej, žena naj se pusti voditi svojemu možu (ne kar vsem moškim, le svojemu možu, ne v vseh situacijah, le v družini!), kar nikakor ne pomeni, da naj pusti, da jo mož kakorkoli omalovažuje, da jo ima za manjvredno, z manjšim dostojanstvom, da naj bo njegov "predpražnik". Nikakor!
Za moža pa to pomeni, da mora voditi ženo (in otroke), da mora sprejemati modre odločitve, ki so v prid ženi, družini in ne njemu samemu. In sicer tako, da je ženi očitno, da jo ljubi s tako ljubeznijo kot je Kristus vzljubil Cerkev. Da se – tako kot Kristus – odreče svoji volji in izvršuje Očetovo voljo, da – tako kot Kristus za svojo nevesto Cerkev – daje ženi samega sebe. Celega. Tudi če boli, tudi če teče kri, tudi, če je potrebno umreti.
Družine z možmi "copatami" v naslednjih generacijah propadejo
Camillo Langone, italijanski novinar in pisatelj je zapisal takole: "Ženska poplavi, preplavi, se avtoritarno razširi, manipulira, odloča, upravlja. Moški pa izbere pot bega. Pogrezne se v tišino ali je strogo zunaj hiše, si izmišlja opravke, tekme v gosteh, obiske strica v devetem kolenu, tečaje šaha, se prostovoljno javi za čiščenje greznice daljnega bratranca."
V svoji okolici najdem mnogo primerov družin, ko so žene naredile iz svojega moža “copato” in prevzele vodenje družine. Moža pa ne spoštujejo, ga ne ljubijo in ga zavržejo. Ker "copate" ne moreš ne ljubiti in še manj spoštovati.
Če ga pa ne zavržejo dobesedno in odidejo, ga ponižujejo in zaničujejo. Lahko pa tudi še živijo s "copato", a si iščejo "pravega dedca", ga včasih najdejo ali pa le sanjarijo o njem in so zagrenjene.
V takih družinah se mož umakne od svoje odgovornosti, prepusti vodenje ženi in sčasoma gre vse narobe. Pogosto odrasli otroci ne odidejo od doma, se ne poročijo, če se, se ločujejo, ni rodovitnosti, ... in rod v naslednjih generacijah izgine.
Skratka, možje naj upoštevamo nasvete modrecev Siraha in Salomona in naj ne prepuščamo svoje duše ženi, pač pa naj prevzamemo odgovornost in uporabimo svojo moč za to, za kar nam jo je Bog namenil – za služeče vodenje žene in otrok.
Ni lahko. In pogosto imamo slabe zglede.
Foto: Aleš Čerin
Vse zapisano je res in resno opozorilo, ki se že odraža v demografiji.
Brezbožnost in pomanjkanje odgovornosti v preobjedenosti vodi v propad, ki smo mu sicer že žive priče. Žal!