Ko sta bila Adam in Eva še naga in ju ni bilo sram
O nagoti Adama in Eve in kako, da ju ni bilo sram. Takoj po grehu pa ju je bilo. Zato sta nagoto zakrila. Kaj se je zgodilo vmes. In kaj se zakonci lahko iz tega naučimo.
OPOZORILO! To ni strokovno-eksegetska* razlaga Svetega pisma. Poskušam zapisati le to, kako me je Božja beseda nagovorila, kako sem jo razumel in kar sem prebral iz nekaterih virov. Za strokovno razlago vas povabim v Biblično šolo Evangelii Gaudium od Bibličnega gibanja, ki jo vodijo profesorji s Teološke fakultete.
*eksegeza = besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti Svetega pisma (FRAN)
Kako je bilo v raju?
Za dobro razumevanje se moramo vrniti malo nazaj. Po stvarjenju Adama, je Bog zasadil edenski vrt. Od vseh dreves v vrtu je Bog izpostavil dve drevesi – drevo življenja sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega (1 Mz 2, 8-9). Pozor! Eno drevo ima lokacijo, drugo ne.
Takoj po umestitvi v raj pa je Bog Adamu zapovedal (ne predlagal!) naj ne je z drevesa spoznanja dobrega in hudega, ker če bi jedel z njega, bo gotovo umrl ( prim. 1 Mz 2,16-17). Pozor: Eve takrat še ni bilo.
Iz Adamovega rebra je Bog ustvaril Evo. Za tem je pa posebej poudarjeno, da sta bila Adam in Eva naga in da ju ni bilo sram. Seveda ne, saj sta bila v popolni harmoniji – z Bogom, med seboj ter s stvarstvom, prosojna, nobene ideje nista imela kako bi drug drugemu lahko povzročila kaj hudega. Nista se niti zavedala, da lahko drug drugega ranita, pravi Jordan B. Peterson.
A v raju je bila tudi kača, ki je bila bolj prekanjena kakor vse druge živali. Sem pogledal kaj pomeni biti prekanjen. V SSKJ pravijo, da zvit (=ki zna z iznajdljivostjo, spretnim prikrivanjem doseči svoj namen) in prebrisan (=ki zna z iznajdljivostjo, bistrostjo presenetiti, prevarati.) Takole deluje Satan – oče laži (prim. Jn 8,44) še danes.
Kača se je lotila Eve, Adam je bil pa zraven
Kača je stopila v pogovor z Evo. Najprej je zasejala dvom v to, da je Bog dober in takoj postregla z debelo lažjo: Ali je Bog res (dvom) rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu (Debela laž, ki dela Boga pohlepnega, neljubečega.)? (1 Mz 3,1)?
Eva: Od sadu drevja v vrtu jeva, ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog (laž – ni rekel), ›ne jejta sadu, tudi dotikajta se ga ne (laž – ni rekel), sicer bosta umrla!‹«. Videti je, da Eva ni vedela, kaj je Bog v resnici zapovedal. Pravzaprav je Adam ni poučil, ker je v resnici on dobil zapoved in ne Eva. Zato se prvi greh imenuje Adamov greh* in ne Evin.
Sedaj pa močno špekuliram da: a) Adam Eve sploh ni poučil; b) jo je želel, pa Eva ni hotela poslušati; c) je Eva slabo poslušala – vmes je še kaj delala v “kuhni” ali si ni zapomnila; d) je zapoved dobro razumela, pa ni verjela, da bodo posledice.
Iz nadaljnje komunikacije s kačo je videti, da je Eva dodala še nekaj svojih interpretacij »Od sadu drevja v vrtu jeva, ›le z drevesa sredi vrta,‹ je rekel Bog, (ni rekel, da z drevesa sredi vrta – pomešala je drevesi) ›ne jejta sadu, tudi DOTIKAJTA se ga ne (ni rekel, to je Eva dodala), sicer bosta umrla!‹« Kot bi želela biti v tem ključnem trenutku zgodovine bolj “papeška od papeža”.
Satan spet spusti debelo laž, ki pa jo začini kar z resnico: »Nikakor ne bosta umrla! (laž) V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog (laž – o tem Bog ne govori), poznala bi dobro in húdo.« (resnica in to od kače!) (1 Mz 3, 4-5).
Drevo je bil dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel. (1Mz 3,7). Kje je bil Adam? Z Evo je bil! In nič ni naredil, ko se je Eva pogovarjala s Satanom. Ni opravil dolžnosti varovanja svoje žene pred zlom. Ni se vmešal. V “bubico je šel”.
Posledice greha …
Prva posledica je prekinjen odnos z Bogom in sram: Obema so se odprle oči in spoznala sta, da sta naga. In sta se pokrila. (prim. 1 Mz 3,7). Spoznala sta tudi, da lahko ranita drug drugega.
Pojavita se strah in skrivanje pred Bogom: Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.« (1 Mz 3,10).
Nepriznavanje krivde in iskanje krivca: Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel. (1 Mz 3,12). Adam se izgovarja na ženo in celo krivi Boga, da mu je takšno dal. To je človeški način vse od takrat. Ko ga je Bog vprašal, ali je jedel, bi moral biti odgovor ‘da’ in kesanje. Tudi Eva prevali krivdo: Kača me je zapeljala in sem jedla. (1 Mz 3,13)
Posledica je seveda izhod iz raja, trpljenje žena v nosečnosti in pri porodu, gospodovalnost mož, delo za može postane “matranje”. Satan, pa tudi “dobi svoje” – prekletstvo. (1 Mz 3,14-19)
Posledice občutijo naslednje generacije: takojšen bratomor med Kajnom in Abelom, sprijenost človeštva, ki je zahtevala radikalen Božji poseg (vesoljni potop), stegovanje človeka nad Boga (Babilonski stolp).
Preko izvirnega greha* se nagnjenost za greh prenaša iz roda v rod v celotnem človeštvu, za kar sicer nimamo osebne krivde, pač pa se v tako stanje rodimo. Če pogledamo v našo notranjost, to z lahkoto potrdimo. Podobno kot je “pojamral” Sveti Pavel, bi lahko rekli tudi sami: Ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. Potemtakem tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. (Rim 7,15-17).
… in takojšen Božji odziv
Ob vsem tem pa Bog človeka ne zapusti, pač pa ga takoj pokliče, mu oznani “reševalno operacijo” preko Božje matere Marije in spregovori o končni zmagi Marijinega “zaroda” – Jezusa Kristusa: Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. (1 Mz 3,15). Bog je ljubezen.
Kaj se iz tega lahko naučimo zakonci?
Kako deluje Satan, oče laži in skušnjavec
Zaseje dvom in z lažjo sprevrača Božjo naravo. Menim, da se je treba prav odločiti, da je Bog dober in trdno stati na tem stališču, pa naj se dogaja karkoli. Tudi kaj takega, kar z našega stališča izgleda slabo. Dobri Bog pa ima vedno dober načrt zame, za naju, najino družino, narod. Bog namreč le dopušča, da se zgodi kaj zlega, zato, da bi iz tega napravil nekaj boljšega**.
Laže, vmes pa postreže z resnico, da je bolj prepričljiv: Dobro moramo poznati kaj govori Bog. Tule je bila stvar še enostavna. Samo eno zapoved sta imela in ta ni bila težka. Pač z enega drevesa, sicer točno določenega, nista smela jesti.
Božjo besedo je treba brati, jo premišljevati, se poučevati in jo uporabljati
Vsak dan preberita dnevno Božjo besedo, se pogovarjajta, raziskujta. Skupaj, da bosta oba imela vedenje, kaj je prav in kaj ni, da se bosta mogla ubraniti pred očetom laži. Da boste živeli v resnici – vidva in vajini otroci.
Bodita natančna, prizadevajta se za resnico in ne izmišljujta si svojih interpretacij Božje besede. Če česa ne razumeta, povprašajta. Recimo duhovnika. Poglejta si tudi Katekizem Katoliške Cerkve (debela knjiga), najprej pa poglejta v Kompendij Katekizma, pa v YOUCAT (drobna knjižica, ki zelo dobro na kratko povzame Katekizem).
Božjo besedo uporabljajta v vsakodnevnih odločitvah.
Mož naj ukrepa, ko vidi ženo, da se pogovarja s skušnjavcem: Adam je bil zraven in ni naredil nič. Še več, jedel je, kar mu je žena “skuhala”, četudi je vedel za zapoved. Pač pasiven moški, ki ni opravil svojega dela – varovanja žene pred zlom.
Posledice greha so takojšnje za vse udeležene, tudi recimo za moža, ki je “samo jedel” in tudi za ženo, ki samo “ni vedela”.
Posledice greha se prenašajo v naslednje generacije. Verjamem, da si tega ne želimo.
Bog je dober, ima dober načrt za nas in nam stalno pošilja “reševalne operacije”. Naše pa je, da Bogu rečemo da. Kot recimo Abraham, ki je šel kakor mu je naročil Gospod (prim. 1 Mz 12,4).
*glej zelo dobro razlago o posledicah Adamovega greha za človeštvo v Katekizmu Katoliške Cerkve 402-405
**glej razlago v Katekizmu Katoliške Cerkve 412
Foto: Sikstinska kapela v Vatikanu – Michelangelo (Vir: Wikipedija) in Reissaamme, Pixabay
Izvirni greh je morala človeka, ki živi v majhnih skupinah in ki jo imamo v genih. V nekem trenutku spoznamo, da v njej ni vse dobro.