Jezus lačen prekolne figo, ki se potem posuši. Zakaj pa?
Ne besede, ne govorjenje o sadovih in ne šopirjenje z “listjem”, pač pa – sadovi!
OPOZORILO! To ni strokovno-eksegetska* razlaga Svetega pisma. Poskušam zapisati le to, kako me je Božja beseda nagovorila, kako sem jo razumel in kar sem prebral iz nekaterih virov. Za strokovno razlago vas povabim v Biblično šolo Evangelii Gaudium od Bibličnega gibanja, ki jo vodijo profesorji s Teološke fakultete.
*eksegeza = besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti Svetega pisma (FRAN)
Ko sem pripravljal predavanje ‘Lev iz Judovega rodu ali hišni mucek?’, sem se vprašal, če se je Jezus kdaj razjezil, če je kje pokazal svojo “levovsko” naravo.
Za izhodišče predavanja sem namreč vzel citat Dorothy L. Sayers, angleške pisateljice, ki je v delu ‘Letters to a Diminished Church’, takole zapisala: “Uspešno smo porezali kremplje Levu iz Judovega rodu in ga spremenili v udomačenega in milega hišnega mucka primernega za blede kurate in pobožne starke.” Najprej mi je seveda prišel na misel Jezus, ki v templju razžene menjalce denarja in prodajalce (Mr 11, 15-19).
Preklel, četudi ni bil čas za plodove
Pri tem pa sem opazil, da je Jezus pred čiščenjem templja, ko je prihajal iz Betanije v Jeruzalem, preklel figovo drevo: Ko so šli naslednji dan iz Betanije, je bil lačen. Od daleč je zagledal smokvino* drevo, ki je imelo listje. Šel je pogledat, če bi morda kaj našel na njem. Prišel je do njega, pa ni našel drugega kot listje; ni bil namreč čas za smokve. Tedaj mu je rekel: “Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu!” In njegovi učenci so to slišali. (Mr 11, 12-14).
Kaj pa ima Jezus, Božji sin, za prekleti drevo, še posebej zato, ker je v besedilu jasno zapisano, da ni bil pravi čas za zorenje fig.
Gremo po vrsti.
Jezus je odšel iz Jeruzalema v Betanijo: Jezus je po slovesnem prihodu v Jeruzalem, kjer ga je ljudstvo pričakalo kot kralja, ki jih bo rešil rimske okupacije, odšel skupaj z učenci v Betanijo (Mr 11,11).
OPOMBA: Betanija je bila predmestje Jeruzalema nekaj kilometrov oddaljena od templja.
Vemo, da je Jezus v Betaniji imel prijatelja Lazarja in tam sta bili tudi Lazarjevi sestri: Marta, ki je vedno dobro postregla (Lk 10,40) in Marija, ki je rada brezdelno sedla k Njegovim nogam, ga poslušala in si s tem izvolila dobri del (Lk 10,42) (kar me vedno rahlo pojezi, četudi razumem poanto). Tu je najbrž Jezus pogosto dobro jedel - saj veste, prijatelj Lazar in še ustrežljiva sestra Marta.
Jezus z Marto in Marijo, Henryk Siemiradzki, 1886. Vir: Wikipedija Jezus odide iz Betanije v Jeruzalem in spotoma prekolne figovo drevo: Jezus se vrača v Jeruzalem in Markovo poročilo pravi, da je bil lačen. (Ko so šli naslednji dan iz Betanije, je bil lačen. (Mr 11,12)? Ni razloženo sicer zakaj je bil lačen, se mi pa zdi čudno, da je od prijatelja in njegovih sester odhajal lačen.
Kakorkoli, tako lačen, morda tudi “ful drugačen”, kot pravi reklama, je od daleč zagledal dobro olistano figovo drevo. Zdi se, kot da bi se figa košatila z bogatijo listja. Jezus se je drevesu približal, pogledal in ni našel drugega kot listje, ker ni bil namreč čas za smokve ter prekolne drevo: Naj od tebe nikoli več nihče ne jé sadu! (Mr 11,13-14)
Zdi se mi, da je prav, da je v času, ki še ni bil pravi za zorenje sadežev, našel le listje. Zakaj bi torej Božji sin, četudi po človeško lačen, preklel figovo drevo?Očiščenje templja v Jeruzalemu: Jezus potem na “hud” način iz templja izžene menjalce denarja, trgovce. (Mr 11,15-19). Marko poroča, da so potem (Jezus in učenci) šli iz mesta, Matej pa pove, da so šli nazaj v Betanijo (Mt 21,17).
Jezus izžene menjalce denarja iz templja; Cecco del Caravaggio (1589-1620), naslikano l. 1610, olje na platnu, © Gemäldegalerie, Berlin Na poti v Betanijo učenci opazijo posušeno figovo drevo: Učenci se spomnijo, da je dva dni nazaj Jezus preklel figovo drevo in sedaj vidijo, da se je drevo posušilo do korenin (Mr 11,20-21).
Košatenje z listjem brez obeta plodov
Simbolno je figovo drevo v Svetem pismu prispodoba za Izrael, nerodovitno figovo drevo pa prispodoba nerodovitnosti Izraela, ki je bil v tistem času navzven zelo pobožen z vsemi možnimi obredi (simbol olistanosti), vendar duhovno neploden (ni sadežev) zaradi grešnosti. Zdi se torej, da je figovo drevo, glede na olistanost obetalo veliko plodov in ker jih ni bilo, je Jezus figovo drevo preklel.
A kako razložiti to, da je Jezus, ki je bil doma iz tistih krajev in je torej dobro vedel kdaj zorijo fige, pričakoval zrele plodove v času, ki še ni bil pravi? Morda pa ga je lakota le spodbudila k temu, da je šel pogledat, če ošabna, olistana figa obeta plodove?
Ne besede, ne govorjenje o sadovih in ne šopirjenje z “listjem”, pač pa zahteva po sadovih!
Ko jo je namreč od blizu pogledal in ko ni našel nastavkov za plodove, pa še ko je njeno nerodovitnost povezal z nerodovitnostjo Izraela, jo je jezen preklel. Preklel jo je torej zato, ker kljub možnostim, recimo dobri zemlji (imela je namreč listje), ni kazala znamenj, da bo ob času za fige, rodila plodove.
Ni je torej preklel zato, ker v času, ki še ni bil pravi, ni imela plodov. Jezus ne zahteva nemogočega, zahteva pa, da če so pravi pogoji, če je dobra zemlja, če imamo možnosti, da ob svojem času rodimo plodove.
Še druga nerodovitna drevesa in mladike na trti
Tudi v Lukovem evangeliju je Jezus govoril o figi, ki tri leta ni rodila (Lk 13,6-9). Naročil je oskrbniku vinograda, naj jo poseka. Oskrbnik se je zavzel zanjo, obljubil nego (okopavanje in gnojenje) in drevesu s tem dal še eno možnost, da obrodi. A če po negi ne bo obrodila, jo bo posekal.
Še več je podobnih primerov, ko Gospod pričakuje sadove in če jih ni, se drevo odstrani. Recimo:
Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. (Mt 3,10) in
Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali. (Mt 7,17-20).
Tudi mladike vinske trte, ki ne ostanejo na Kristusu, zato ne rodijo, se vrže v ogenj in zgorijo (Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. (Jn 15,5-6).
Vidite podobnosti v teh prilikah? Kako pogosto se pojavlja enak vzorec! V vseh teh prilikah “nastopa” drevo, ki ne daje pričakovanih sadov, vsakič se nekaj uničujočega zgodi z njim, recimo prekolne se ga in se posuši ali pa poseka in vrže v ogenj.
Skratka, so neprijetne posledice, še več, nekaj uničujočega se zgodi z nerodovitnimi drevesi.
Bog ne pusti šopirjenja, pač pa pričakuje sadove
Torej Bog, ki daje rast, Bog, ki omogoča sadove, … sadove od dreves tudi pričakuje. In če jih ni, se Bog znebi nerodovitnih dreves. Ne pusti šopirjenja z brez-vrednim listjem, niti ne dovoli nepotrebnega izčrpavanja zemlje, pač pa - še enkrat - zahteva sadove. Če jih takoj še ni, sicer daje še eno priložnost (okopavanje in gnojenje).
Zdi se, da nas Bog z vsemi temi drevesi uči, da le upoštevanje verskih predpisov ni dovolj (je le šopirjenje z listjem), da je vera brez del mrtva (Jak 2,26), da moramo torej prinašati sadove: kot zakonca telesne (1 Mz 1,28), kot posameznik sadove Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje (Gal 5,22-23) in ne nazadnje tudi sadove v obliki Jezusovih učencev (Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. (Mt 28,19a)).
Bog pričakuje sadove tudi količinsko: da bomo obrodili obilo sadu (Jn 15,8) pa karkoli že to pomeni za nas.
Spet in spet zahteva po sadovih! Ne besede, ne govorjenje o sadovih in ne šopirjenje z “listjem”, pač pa sadovi!
Če se izrazim še v poslovnem jeziku: Bog od mene zahteva produktivnost, poslovne rezultate. Na meni pa je, da se vprašam, če sem produktiven, če dajem dobre rezultate, pa tudi, da se vprašam, kaj točno naj bodo moji rezultati in če jih dajem v dovolj obilni meri.
Še eno vprašanje je: koga mi Bog pošilja, da ga okopljem in pognojim (prim. Lk 13,8) ter mu tako pomagam k produktivnosti.
OPOMBA: Figa = smokva: nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad (FRAN)
Članek je bil prvič, v drugačni obliki, objavljen na spletni strani Družina in Življenje.